justi_oktober

Justi v oktobrskem Pilu odgovarja na nasldnja pisma.

Draga tetka Justi! Verjetno že veš, da si naj naj tetka, ampak zdaj te ne bom mučila s tem. Imam nekaj problemov:
1. Sem žrtev spolnega nasilja. Fant iz šole, iz sosednjega razreda mi pogosto želi tipati prsi, mi ni všeč. Vedno se nekako izmuznem. Kaj naj naredim?
2. Všeč mi je sošolec. Ne upam si narediti prvega koraka, ker sem sramežljiva. Mi lahko pomagaš?
3. Imam veliko prijateljev in prijateljic, a tudi veliko zahrbtnikov, ki govorijo za mojim hrbtom grdo o meni. Kako naj odstranim te »golazni«?
4. Želim, da v mojem imenu pozdraviš vso ekipo revije PIL in Šnofiju ter Pepci poveš, da ju imam zelo rada in da sta poleg moje psičke Zoje najbolj zabavna psička na svetu. Zavedaj se tudi tega, da te imam zeloooo rada in da si kot moja tretja babica, ker ti lahko zaupam najhujše probleme in da redno obiskujem tvojo rubriko. Vedno ko dobim nov izvod PIL-a prvo pogledam tvojo rubriko.
Prosila bi, da objavite moje pismo, saj sem potrebovala veliko časa in poguma, da sem objavila to pismo, ker sem zelooooooo sramežljiva in si drugače ne bi upala pisati tega pisma na PIL.
Hvala že vnaprej!
Zala, skoraj 12 let

Res ne vem, kako bi začela to, mogoče s tem da si najboljša teta daleč naokoli, ampak verjetno to že veš. Imam nekaj recimo temu problemov, katere bi ti rada zaupala in upam, da mi boš znala svetovati.
Imam zelo nizko samopodobo in to me ovira pri veliko stvareh. Na primer neprijetno mi je biti v kopalkah ali pa v kratkih hlačah ter nasploh kakih koli oblačilih, ki razkrivajo malo več kože. Zaradi tega mi je tudi neprijetno hoditi v toplice ali pa na morje, čeprav bi včasih rada šla. Poleg tega, da nisem zadovoljna s svojo zunanjo podobo, tudi nisem zadovoljna s tem, kako razmišljam. Pogosto razmišljam, da si zaslužim bolečino. To pride tudi do točke, kjer se počutim dejansko srečna oziroma se počutim dobro, ko sem lačna ali pa me zebe. Ves čas si v glavi govorim, da nisem vredna, da sem napaka in na koncu privede tudi do stanja, kjer ne čutim več nič. Ni žalosti, ni veselja, ničesar ni. In v takih trenutkih si tako obupano želim čutiti nekaj, da se režem. Vem, da se sliši bolano ampak, ko se vrežem, čutim bolečino in tako čutim vsaj nekaj in se počutim … no dobro in to me straši. Res bi rada nehala, toda potem ne vem, kaj naj naredim v tistih trenutkih, ko ni ničesar. Najraje bi bila nekdo drug, brez tako bolanega uma. Poleg tega vsega skupaj pa še ne vem ravno, kako spoznati nove ljudi. Preprosto ne morem se pripraviti, da bi odšla do nekoga in začela neko temo, čeprav bi včasih zelo rada. To mi gre tudi na živce zaradi tega, ker zamudim toliko priložnosti, da bi spoznala nove prijatelje, ampak se preprosto ne morem pripraviti, da grem do nekoga in kar začnem pogovor. Skrbi me tudi zato, ker grem naslednje leto v srednjo šolo in me skrbi kako bom se znašla tam, med vsemi temi novimi ljudmi. Hočem le, da se vse to skupaj konča in da moj um ne bo več tako strupen do mene. Za vsako majhno napakico se kaznujem s strupenimi opazkami. Kar je najbolj absurdno, je, da imam ljubečo mamo in super prijatelje, toda pri prijateljih me je velikokrat strah, kako hitro bi me lahko nadomestili. Z nobenimi dejanji ne kažejo, da me imajo namen nadomestiti, ampak zaradi dvomov vase velikokrat razmišljam, kako bi jim bilo bolje brez mene ali pa kako nadomestljiva in nepomembna sem, saj nihče ne bi bil rad v družbi take napake kot sem jaz, čeprav vem, da me imajo prijatelji radi in to kažejo tudi s svojimi dejanji. Ne vem, zakaj se kar naprej trpinčim s tem. Kaj je narobe z mano? Imam ljubečo družino in super prijatelje, ampak se kljub temu trpinčim in ne vem zakaj. Rada bi le, da se vse skupaj konča, da imamo normalno samopodobo in se neham trpinčit z lastnimi mislimi.
Se opravičujem, če sem te obremenila z vsem tem ampak nekomu sem morala povedati. Upam, da boš objavila to pismo saj res ne vem kaj naj. Hvala …

Nihče, 14 let

Naj, naj, naj tetka na svetu! Imam velik problem in zato ti zdaj pišem. Zaljubljena sem v tri fante in oni trije so zaljubljeni vame. Če bi izbrala enega, kako naj drugima dvema to povem in kako naj sploh izberem enega? Gledala sem jih po lastnostih in vsi trije so enako dobri. Zaradi mene so se že pretepli! Učiteljica pa je zato krivila mene. O tetka, prosim, pomagaj mi. Šnofiju in Pepci pa daj vsakemu po eno kost. Poljubčki za vse!

Julija, 11 let