justi_julij

Justi v julijskem Pilu odgovarja na naslednja pisma:

Hojla! Vem, kako dobro svetuješ, zato sem se odločila, da se obrnem nate. Imam malo bolj zapleten problem: sem zelo sramežljiva! Ko rečem zelo, tudi mislim zelo! To mi preprečuje, da bi se družila  ali spoznavala nove prijatelje, saj sem v družbi nepoznanih ljudi zelo zadržana. Imam samo eno prijateljico, pa še z njo se ne družim prav veliko, ker ima veliko drugih prijateljev. Rada bi obiskala psihologa, da bi mi pomagal, ampak se tudi tega bojim, saj nočem o tem povedati staršem. Oni so me, ko sem bila mlajša, kar precej zafrkavali, kadar sem se bala igrati z drugimi otroki. Tudi kadar se sedaj česa ustrašim, se jezijo name. Ali sploh lahko obiščem psihologa brez vednost staršev? Pa ne bi šla rada k naši šolski psihologinji, ker grem naslednje leto že na srednjo šolo. Tudi te se bojim, ker ne verjamem, da bom lahko tam spoznala kakšne prijatelje, zdi se mi, da bom spet ista čudakinja.  Bojim se tudi, da bi se pred psihologom zaprla vase. Prosim, pomagaj mi, ker si moje zadnje upanje!!!

 

Boječka, 14 let

 **

 

Draga teta Just!

Si druga najboljša oseba, kar jih poznam. Zato se s svojim problemom obračam nate. Pismo bo kar dolgo, ker moramo začeti na začetku.

Sem punca. Nimam naj prijateljice, ampak res naj, naj prijatelja Simona. Imam mlajšo sestrico Evo. Moji starši ne hodijo na morje, zato grem vsako poletje na počitnice s Simonom. Bila sva že povsod, ker je njegova mama turistična vodička. Z vsakega potovanja imam kak spominek.

S sestrico se nisva nikoli razumeli. Starši pa vidijo samo njo. Hodijo na zmenke, gledajo TV, njo pa naprtijo meni. Enkrat je prišla v mojo sobo in od mene zahtevala denar za neko lutko. Rekla sem ne. Potem je s police s spominki vzela angela iz Turčije in ga razbila na tleh. Zavpila sem, naj neha, potem pa je vzela še vse ostale spominke na polici. Ti spominki so mi res veliko pomenili. Vse po vrsti je razbila, iz oči pa ji je sijala zloba. Ko so prišli starši, so kričali name. Oče me je udaril, ker sem kričala na sestro, potem pa sta jo ljubeče odpeljala. Simon mi je pomagal popraviti nekaj spominkov.

Naslednjič, ko smo šli domov iz šole in sva s Simonom hodila počasi, je od mene zahtevala ključe, ker svojih nima. Ko pa sem za njo prišla domov, so bila vrata zaklenjena. Tolkla sem po njih in zvonila, a mi ni odprla, samo režala se mi je skozi okno. Na koncu mi je odprla neka soseda, ki ima ključe naše hiše, Eva pa se je izgovorila, da ni nalašč zaklenila.

In da bi bila mera polna, mi je mati povedala, da gre Eva letos na počitnice z nama s Simonom, ker si baje zelo želi v Grčijo. Ampak videla sem, da si na počitnice ne želi zaradi Grčije, pač pa zato, da bi jih lahko meni čisto zagrenila.

Kaj sploh lahko storim? Res te lepo prosim za odgovor.

PS: imena niso resnična in so v pismu za boljšo orientacijo.

 

Nina, 14 let

 **

 

Draga teta Justi!

 

Sploh ne vem, kako naj začnem. Verjetno si zelo dobra tetka, saj si pomagala že mnogim in nimam druge izbire kot to, da ti pišem. Zares upam, da boš pomagala tudi meni.

Občutek imam, da so me vsi zapustili (tukaj bi pripela sad fejs, ampak ga trenutno ne najdem v tipkovnici in nimam veliko časa za to pismo, zato si prosim predstavljaj, kako sem žalostna.). Pred kratkim sva se razšla s fantom, prijateljice, ki sem mislila, da so prave, so me začele ogovarjati in z družino se ves čas kregam. Saj me starši podpirajo, ampak vseeno smo vedno v nesoglasju in občutek imam, da imajo mojega brata rajši kot mene, ker mu več dovolijo, lepše se obnašajo do njega, čeprav sva oba enako stara (sad fejs). V šoli sem odličnjakinja in v glasbeni šoli tudi, a me to ne osrečuje. Jokam se vsak dan, po trikrat. Rezala sem se že, včasih tudi razmišljam o samomoru. Aja, da ne pozabim: nekaj časa nazaj, sem bila tudi v bolnici, ker sem padla v nezavest in tudi v šoli se mi včasih zvrti, zato pa vsem drugim izgledam šibka in se nočejo družiti z mano (tudi tukaj bi pripela sad fejs). Eno »prijateljico« sem tudi slišala govoriti, da misli, da sem depresivna (to je rekla v smehu). Zredila sem se. Vsi mi govorijo, kako sem lepa, ampak vem, da to govorijo iz sovraštva in ne mislijo resno.  Ne vem, kaj naj … Prosim pomagaj mi, ker ne vidim izhoda. Nočem se rezati, ampak včasih se počutim tako hudo, da nimam druge izbire. Prosim, prosim, odpiši mi, preden naredim še kaj hujšega … Ti si moje edino upanje, Justi.

Če boš odgovorila, se ti res zahvaljujem.

Pozdrav.

 

Obupana, 13 let

**

 

Živijo.

Vem da se sliš ful glupo ampk ja…js sm v 2 fanta naenkat ampk tega nočm nikomur povedat :/..Ena moja sosolka je tut v enga izmed njiju in ni mi lih ok k skos hoce d uprasam njega ce bi biu z njo…ugh…pol drug problem je da sm lubosumna na eno sosolko k se skos druz iz mojo prjatlco in me zapostavla…sej sta obe ful ok pa povedala sm jima tut ze da mi to ni ok sam zgleda se ne zavedata…pol tretji problem je da mi je dejansko ful usec ena oseba iz interneta pac igralc, tko fulll prou zalublena sm vanga…ubistvu sta 2 osebi/igralca in skos sam o njima razmislam ughh…nevem kaj se z mano dogaja…pol tretji problem je da men je makeup ful usec in bi ga res rada nosila v solo in tko sam nocm izpadt tko vazno pred prjatlcami in starsi…oprosti kr nism slovnicno pisala ampak tko mi je bols..ce bi lahko odgovorila cim prej bi blo supr…hvala:(

 

StuckInNostalgia, 13 let

 

Odgovore preberi v julijski številki Pila.