Justi junij

Justi v junijskem Pilu odgovarja na naslednja pisma:

 

Živjo!
Ne bom dolgo razpravljala o tem, da si najboljša tetka vseh časov. Pisala sem ti že mnogokrat, vendar odgovora še nisem dobila. Imam tri probleme, za katere upam, da ne bodo prezahtevni.
1. Stara sem 13 let in še sploh nimam delovnih navad. Res je, da sem zelo lena, a vseeno bi resnično rada pridobila delovne navade, tako v šoli, kot tudi doma. Ali imaš mogoče kakšen predlog, kako naj jih pridobim?
2. Sem zelo izbirčna in »komplicirana«. Kadar mi kaj ne gre od rok, se takoj zjokam. Vem, da s tem ne naredim ničesar, vendar si ne morem kaj.
3. Rada bi postala bolj »organizirana«. Rada bi imela vse pod kontrolo, da bi lahko sama skrbela zase. Kako naj se te organizacije lotim?
Upam, da boš razumela moje probleme. Prosim, prosim, prosim pomagaj mi!!!! Lahko bi rekla, da se mi bo vsak hip zmešalo!! Prosim, čim prej mi odgovori!!

Zmešanka, 13 let

  …

 

Zdravo!
Ti si naj, naj, naj, naj teta na svetu! Pišem ti že petič. Prosim odgovori mi, ker sem čisto obupana in ne znam več dalje! Imam dva problema, oba pa se navezujeta na isto osebo.
1. Zaljubila sem se v fanta, ki ga nihče ne mara. Priselil se je iz Bližnjega vzhoda (iz Sirije ), a zna že dobro slovensko. Zelo mi je všeč, a se ga bojim pogledati, ker mislim, da me bodo izžvižgali, če se bom pogovarjala z njim. Kaj naj!?
2. Gre se za istega fanta. Včasih mi uspe zbrati pogum in ga želim kam povabiti (na sok, v knjižnico), a mi to nikdar ne uspe. Pripravim si dialog, suvereno zakorakam proti njemu, potem pa mi uplahne pogum. Ko stojim pred njim in on pričakuje, da bom kaj rekla, mi naenkrat zmanjka besed in ne vem, kaj naj rečem. Potem vedno naredim kakšno neumnost. Ali se pretvarjam, da ne gledam njega in pomaham komu za njim, ali pa ga vprašam kaj neumnega (kdaj pelje avtobus, kaj je zdaj na urniku).
Prosim odgovori mi!
Upam, da pismo ni predolgo.

Zaljubljenavtujca, 11 let

  …

 

Lepo pozdravljena!
Imam nekakšen problem. Manjka mi samozavesti in le res dobri uspehi mi lahko potrdijo, da se je moj trud izplačal. Vedno zelo veliko pričakujem od sebe in če nečesa ne dosežem, me to zbije na tla. Poleg vsega naštetega večina mojih vrstnikov tekmuje z mano in jim ne gre v glavo, da se ne nameravam kosati z njimi. Želim si normalno živeti v svetu, kjer tekmovalnosti ni in se ni potrebno stalno primerjati z drugimi. Sicer imam odlične ocene in nekaj priznanj, vendar jih v življenju ne mečem vsem pred nos. Druge spodbujam, v sebi pa se preveč ženem. Kako lahko to popravim in končno ne klonem pritiskom drugih???
Verjetno se bo moje pismo izgubilo med vsemi poslanimi, vendar se ti že vnaprej iskreno zahvaljujem – če mi boš odgovorila, ali pa ne.
Lep pozdrav!

SadFace♡

 

 

Odgovore preberi v junijski številki Pila.