tiinjaz_april19

JE UČENJE RES TAKO GROZNO?

Nihče mi ne bo rekel, da se veseli učenja. Pa če je še tako priden človek in se zdi, da ga vse na tem svetu zanima – od najbolj zapletene matematike do »trančiranja« besedila na glagol, samostalnik, prislov in podobno. Učenje je delo in ne zabava, lahko pa si narediš, da bo bolj sprejemljivo, in si pri tem še uspešen, uspešna.

Zakaj se splača učiti?

Najbrž ni nikogar, ki se kdaj ne bi vprašal, zakaj je treba to znati, kaj neki to rabiš v življenju, saj nismo vsi za vse, in zakaj moramo potem vsi to znati, komu, razen učiteljem, ki s tem, da nas »matrajo«, služijo plačo, koristijo te podrobnosti … in še bi lahko naštevali.  Če si slabe volje, se takšna vprašanja strnejo v eno samo misel – kaj je te šole sploh treba.

Eno gotovo drži:  tisti, ki so vsaj približno prepričani, da je dobro kaj znati, imajo precej prednosti pred onimi, ki o tem nočejo razmišljati. V razredu jih sicer lahko obsodimo, da so piflarji in grebatorji, zoprni ambiciozneži, ampak njim je lažje, ker so motivirani. Imajo voljo in pripravljenost, ker vedo zakaj.

 

Nadaljevanje preberi v aprilski številki Pila.