0
0

V sirotišnico sem prišla ravno ob koncu kosila. Kot sem predvidevala so me delovke okarale. Sara mi je shranila kosilo, zelo sem ji hvaležna, saj sem bila zelo lačna. Kot vedno po kosilu je prišel ravnatelj (tako imenovane šole v sirotišnici), ki nam je povedal kam gremo na ekskurzijo. Začel je takole:
Drage učenke, dragi učenci, dobro veste, da se začenja novo šolsko leto in za prvi dan tega šolskega leta greste v park knjig (to je park v katerem beremo knjige, tam so tudi hiške na drevesih in dovoljeno je plezanje po drevesih. Super park.). Vsak naj v knjižnici vzame knjigo, ki jo hoče prebrati. Lep dan in nasvidenje do večerje.
Ravnatelj je končal svoj govor (ki ga ima vsakič po zajtrku, kosilu in večerji) in vsi so zaploskali. Branje knjig, to ni ravno moje področje. Ampak plezanje po drevesih, to je nekaj čisto drugega. Ko plezaš po drsvesih se počutiš svobodnega (in malo kot opica). V knjižnici sem si izposodila knjigo z naslovom MED OBLAKI. Dober naslov (čestitam avtorju) glede nato, da knjiga govori o smrti punčke (knjigo sem že prebrala in vzela sem jo zato, da, če me bojo vprašali o čem govori, da bom vedela kaj povedati). Že odhajamo. Plezanje po drevesih, že prihajam!
—————————————————–
Upam, da vam je všeč!

0
0

Ql zgodba..res me zanima nadaljevanje…NADALJUJ, ker sem prevec nestrpna XD

0
0

Zakaj bi kdorkoli zamenjal branje z plezanjem po drevesih?! Vas pa res ne razumem ljudje,

0
0

Zgodba je super

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*