0
0

Ko sem se čez 1 uro vrnila v sobo, se Rok name sploh ni oziral. To mi je čisto ugajalo. Čez 15 minut bo večerja, zato sem se počasi odpravila. Niti na misel mi ni prišlo, da bi Roka poklicala k večerji.
Hitro sem pojedla večerjo potem pa šla, šla, nekam. Najprej sem šla v park, potem na žitno polje, na kancu pa v sadovnjak.
Tam sem se ulegla pod češnjo, ki je bila najstarejše drevo tam. Bila je mrzla noč. Počasi sem zapirala oči in na koncu zaspala.
Zbudila sem se. Bila sem v veliki beli sobi. Nisem je spoznala dokler, ni v sobo stopila medicinska sestra. Bila sem v bolnišnici. Za medicinsko sestro je v sobo stopila Sara. Ko je videla, da sem budna je vsa srečna prišla do mene in me objela.
Začela sem pogovor: S-Sara J-Jaz
J: Kaj delam tukaj?
S: Ko si pobegnila je bila mrzla noč.
J: Kako ste me našli?
S: Rok nam je povedal, da te ni v sobi in vsi so se odpravili na iskanje.
J: Sara, zakaj je Rok prišel v sirotišnico?
S: Glej, ne morem ti povedati, saj hoče, da to ostane skrivnost, oprosti.
(kratek premor)
J: Koliko časa bom še tukaj?
S: Jutri se boš vrnila v sirotišnico.

Takrat pa je sestra rekla, da je konec obiskov. Sara je odšla in ostala sem sama s svojimi mislimi.
Zakaj sem sploh pobegnila? Globoko v sebi sem si želela, da me ne bi našli. Ampak zakaj? Rabim nekaj časa, da vse premeljem.

0
0

Dobro napisano nadaljevanje, imam samo eno pripombo.
Poved:
Tam sem se ulegla pod češnjo, ki je bila najstarejše drevo tam.

Dvakrat tam v eni povedi.
Ulegla sem se pod tamkajšnjo češnjo, ki je bila tudi najstarejše drevo naokoli. Lahko bi tako napisala. Ker je malo moteče. vsaj zame.

0
0

Hvala za opozorilo. Naslednjič bom bolj pozorna.

0
0

Nadaljevanja bom pisala samo še ob vikendih, ker drugače nimam časa.

0
0

škoda

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*