0
0

Dragi dnevnik!
Ahh končno. Opravljena matura in opravljena gimmazija in končno ob meni ni bilo vec dekleta ki mi je grenilo cel prvi letnik gimnazije. Komaj sem cakala da grem na faks in spoznam nove ljudi ampak preden sem se odpravila na faks sem na mojem hrbtu imela ogromno breme. Mojega fanta. Torej potem ko se je Ajša odselila na Portugalsko in ko sem s Kitom totalno prekinila stike swm spoznala fanta ki je bil iz ločnine v jateri so bili športniki. Ker sem bila navijačica sem se seveda začela družiti z njimj. No temu fantu je ime Jan. Z njim sem preživela 3 čudovita leta mojega gimnazijskega življenja. Ampak v koncu tretjega letnika gimnazije sem ugotovila da pogrešam moje staro življenje. Nisem imela več volje spodbujati naše športnike nisem hotela biti več z Janom preprosto pogrešala sem popularnost, Alenko, Ajšo in ne bom lagala pogrešala sem Kita. Vsak večer zaspim z njim v sanjah in ne morem si oprostiti da sem ga zapustila ampak preprosto nisem prenesla misli da bi ga delila. Čim prej sem hotela zapustiti Jana in se vrniti h Kitu ampak žel si da ni bilo tako preprosto. Torej Jan je naboljši fant na svetu ampak težava je v tem da ga ne vidim več kot mojega fanta. Prej bi lahko bila niegova BFF. Z njim se počutim nelagodno ampak ko sem bila s Kitom sem imela občutek ljubezni in breztežnosti.

0
0

kul nadaljuj dalse dele pis

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*