Odgovorjeno
0
0

Bilo je grozno kot bi skozi mene hodili zli duhovi in me izčrpavali.Padla sem na kolena.Bila sem čisto šibka imela sem občutek kot,da bi me zli duhovi hoteli vzeti.Mislila sem na Jacoba in kako sva se skupaj smejala.Ni bilo veliko ampak zadosti,da sem premagala duhove.
Hitro sem vstala pogledala okoli sebe in stekla do hiše.Do nje bi rabila še kakšnjih 5 minut a sem tako hitro tekla,da sem bila tam v eni minuti.Očka še ni bilo doma zato sem se dvakrat zaklenila,preverila zadnja vrata,zagrnila žaluzije in v svojo sobo odnesla vse odeje in povštre.za vsak primer sem s sabo vzela tudi ponev.
Med tem ko sem tekala levo in desno po hiši nisem opazila kdo me opazuje.V hiši je bil še en duh.Zakričala sem in zgrabila kuhalnico.”Izgini kaj hočete od mene?!”sem kričala in mahala s kuhalnico proti njemu.Sploh ne vem kaj mi je bilo.Jasno je,da duhovi hodijo skozi zide in da jim s kuhalnico ali ponvijo nič ne morem.
“Oprosti na to vedno pozabim”je rekel duh in stisnil gumb na njegovem plašču.Preobrazil se je v lepega mladeniča s svtlo rjavimi lasmi in tako zelenimi očmi kot trava.Še enkrat sem zakričala in ga s kuhalnico rahlo dregnila v lice.”Resničen si”sem rekla po tiho.”Ne boj se me.Jaz sem Fred Green prišel sem iz Avema”
Na srečo je prišel očka.”O Fred si že prišel”mu je rekeltakoj ko ga je zagledal in ga objel”Pozdravljeni g.Orwell”je rekel tisti fant in se mu nasmehnil.”Kar John mi reci”mu je očka vrnil nasmešek.
“Oprostita,nočem vaju motiti”sem sprva rekla mirno.”Ampak v gozdu so me ravnokar napadli duhovi potem pa se je v hiši prikazal ta človek!”sem se razjezila,da bi pozornost usmerila vame.”Duhovi?Mi lahko opišeš kako je bilo in kakšni so bili tvoji občutki?”me je vprašal Fred in začel listati po knjigi na kateri je pisalo Priročnik o Avemu.
Pogledala sem očka on pa mi je pokimal.”No najprej sem bila srečna”sem začela bol po tiho potem pa sem se opogumila in dejala”Nato je začelo deževati zato sem tekla po poti.Potem sem se podzavestno ustavila in se uzrla v gozd.Spomnil me je name.Nato me je nekaj tiščalo pri srcu.Padla sem na kolena in nekaj mi je dejalo naj grem z njimi.Začela sem misliti na Jacoba in kako sva se smejala potem pa so odšli”
“Kakšen Jacob?”sta rekla oba hkrati.”Emmm”sem bila brez besed.”Raje mi povejta kaj se dogaja”sem spremenila temo.”Ja po vsej vrjetnosti so te napadli Lupusi.Vidim,da si precej rastresena,na popij to”je dejal in mi pod nos potisnil zeleno tekočino.”Kar popij Keyt”je rekel očka.Zaprla sem si nos se nakremžila in popila tisto stvar…
Zgodbo bom objavila vsaka dva dni ker nimam veliko časa.

Najboljši odgovor
0
0

Uuuuuu odlično. I like it!!!!!!

Najboljši odgovor
0
0

Jaz Nea dost komentiram, sao tvoja zgodba pa je the bestt!!! Pa še dolga je

Najboljši odgovor
0
0

ODLIČNOOOOOOOOOOOOOOOOOOO. Pa dolgo.

0
0

Hvala vam nadaljevanje bo v soboto

0
0

Kr neki brez veze

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*