0
0

2. POGLAVJE
Pogled sem usmerila v grmovje, iz katerega se je slišalo ječanje. Bilo me je na smrt strah. Počasi in čisto po tiho sem se začela plaziti v nasprotno smer, a zaustavilo me je ječanje, ki je zvenelo žalostno. Globoko sem vdihnila in izdihnila ter se obrnila proti grmovju. Še en vzdih in izdih. Počasi, čisto počasi sem se približevala grmovju iz katerega se je še vedno slišalo ječanje. Ko sem prišla do njega sem še enkrat vzdihnila in izdihnila, ter počasi razprla liste na grmovju.
Na sredi grmovja je ležal majhen volk! Prvo kar sem opazila je bilo to, da mu je manjkalo eno uho. Ubogi. Ni bilo čudno, da je javkal saj je bila rana še sveža! Hitro sem pograbila lubje od drevesa, ki mi je ležalo ob nogi in stekla do potoka, ki ni bil daleč stran. V lubje sam dala nekaj vode in stekla nazaj do malega volkca ter mu oprala rano in mu uho zvila z dolgo travo. Ubogi malček je postal vedno bolj razigran in vedno bolj lačen. Le kje naj dobim hrano?
———————————————
Mnenja?
V prejšnjem delu sem dobila že veliko pozitivnih komentarjev in rada bi se vam zahvalila, ker jo berete. Upam, da vam bo novi del všeč!

0
0

Cooooll zgodba le tako nadaljuj 🙂

0
0

Tale pa res malo diha

0
0

Nimam besed!
Kakčen besedni zaklad imaš!
Vidi se da veliko bereš!
To je dobro, le nadaljuj! Veliko nas nestrpno čaka na novi del zgodbe! Hvala da se zabavaš in s tem tudi nas! Hvaaaala! In všečmi je, da pišeš slovnično pravilno! Lepo. Najjbooooljšeeeee! Kar tako naprej!

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*