0
0

Hey!!!
Tukaj je nov del od zgodbe in res vam hvala za komentarje. Upam, da boste brali še naprej.

Zjutraj me je mama že ob štirih vrgla iz postelje.
»Mislila sem, da imava let zjutraj« sem se pritožila napol v spanju, medtem, ko je mama hodila po moji sobi in odgrinjala zavese.
»Ja. Ob štirih zjutraj« je rekla.
»Ne, ne, ne mami. To je štiri ponoči. Jutro se zame začne okoli desetih, ko vstanem« sem ji obrazložila.
Mama se je nasmejala in zmajala z glavo. »Gremo Mack. Vstani in se pripravi, jaz bom odnesla kovčke. In poskusi ne zbuditi vse v hiši«.
»Prav« sem zamomljala in se spravila iz postelje.
Oblekla sem prva oblačila, ki so mi prišla pod roke, ko sem segla v omaro. To so bile modre kratke hlače in rumena majica brez rokavov. Potem sem šla na zajtrk kjer sem se pogovarjala z očetom (on naju bo peljal na letališče).
Že čez pol ure me je poklicala mama in rekla naj pridem v avto.
Nadela sem si slušalke in sedla na zadnji sedež. Kmalu je prišel še očka in odpeljali smo se.
Na letališče smo prišli precej hitro in z mamo sva se vkrcali na letalo.
Ne sanja se mi kako dolgo smo bili v zraku, ker sem prespala večino vožnje.
Ko me je mama zbudila je letalo ravno pristajalo in zunaj je bilo že svetlo.
»Koliko je ura« sem zaspano vprašala.
»Ob sedmih« mi je odgovorila.
»Torej še vedno sredi noči« sem zamomljala, vendar dovolj tiho, da me ni slišala.
Ko sva se izkrcali in pobrali prtljago, naju je taxi odpeljal skoraj čisto do hiše naših sorodnikov.
Hiša je bila večinoma iz lesa, temnorjave barve in precej velika. Bila je malce odmaknjena od mesta, saj je stala čisto blizu morja. Okoli nje je bil pesek in povsod na okenskih policah so rasle raznorazne rože.
Odšle sva do glavnega vhoda in pozvonile. Vrata je odprla neka gospa, precej visoka z rahlo skodranimi svetlimi lasmi. Zelo je bila podobna moji mami. Ko naju je videla se je takoj nasmehnila in poklicala še ostale ljudi v hiši.
Kmalu je iz hiše prišlo še več sorodnikov, ki so odnesli mojo prtljago in me začeli pozdravljati. Večine sploh nisem poznala vendar sem poskušala biti čim bolj vesela da jih vidim, čeprav mi je bilo vseeno.
Tako sem v nekaj minutah spoznala 3 sestrične, 5 bratrancev, teto Jenn (ki je bila gospa ki nama je odprla), strica Henrya (bil je zelo prijazen in smešen. Odločila sem se da mi je všeč), babico, dedka in še nekaj drugih odraslih ljudi.
Med vsemi sorodniki pa ni bilo mojega bratranca s katerim naj bi se družila.
Saj bi vprašala kje je vendar sem pozabila njegovo ime.
Ko se je vse malo umirilo mi je teta Jenn pokazala mojo sobo. »Upam, da ti je všeč« je rekla.
»Ja super bo« sem ji odgovorila in se razgledala. Soba je res bila kar kul. Bila je svetlo roza in modre barve. Na stenah je bil kup polic in slik. Na slikah je večinoma bilo morje, na predalih pa raznorazni okraski in spominki pa take stvari. Imela sem veliko posteljo, pisalno mizico in stol.
»Tvojega bratranca s katerim naj bi se družila v tem času na žalost danes ni. Spet je na plaži, čeprav sem mu rekla naj vsaj danes zdrži brez deskanja. Očitno je odšel že zgodaj zjutraj« mi je rekla teta Jenn.
Jaz sem samo pokimala, ker se mi ni sanjalo kaj naj odgovorim na to.
»Če želiš pa lahko greš v mesto« je predlagala mama, ki je pravkar vstopila v sobo.
»Ja grem tja. Samo da razpakiram« sem hitro rekla in začela jemati stvari iz kovčka.
Medtem, ko sem pospravljala vse na svoje mesto sta teta Jenn in moja mama že odšli.
Medtem, ko sem usposabljala moj računalnik sem odkrila še ena vrata. Najprej sem mislila, da vodijo v kakšno omaro, vendar ko sem jih odprla sem videla da je to veliko bolje. Noter je bila mini kopalnico. Torej sem imela svojo lastno kopalnico.
To stanovanje je boljše kot doma. Tam si moral udariti nekaj ljudi, da si prišel do paste in zobne ščetke. In da o tem kako dolgo je treba čakati, da se lahko greš stuširat sploh ne govorim.
Skoraj nisem bila več jezna na mamo, ker me je zvlekla sabo.
Če ne drugega je ta soba dovolj zanimiva, da lahko tukaj preživim ves čas.
Poleg tega imam s sabo računalnik, tablico in telefon. Najbrž mi ne bo dolgčas.
Ko sem končala s pospravljanjem stvari na svoje mesto sem se odločila da grem v mesto.
Odšla sem ven iz hiše in začela hoditi v smeri proti mestu. Medtem sem občudovala morje. Bilo je čudovito. Opazila sem tudi nekaj ljudi, ki so deskali na valovih. Zanimalo me je, če je med njimi moj bratranec.

Ok, ta del je bil res dolg. Upam, da se vam bo dalo brat :-D. In prosim komentirajte. Zanimam me tudi, če kaj spremenim, pustim tak kot je, kaj dodam…

0
0

Še en zelo dober del tvoje izjemne zgodbe. Kar tako naprej 😉 ❤

0
0

Hvala. Tudi tvoja se mi zdi super

0
0

Super zgodba.

0
0

Jaaaa. Prekratek del hitro pisi se naprej

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*