0
0

Hey!!!
ukaj je nov del moje zgodbe. Upam, da vam bo všeč in da boste brali:

Samo še zvrtelo se mi je, da sem padla, po tistem pa se ne spomnim nič več.
Ko sem spet odprla oči sem ležala na kavču v dnevni sobi, ki je zraven kuhinje. Nadme so se sklanjali Dallas, moja mama in teta Jenn.
»Hvala bogu. V redu si« je rekla mama in me objela.
»Kaj se je zgodilo?« sem vprašala s hripavim glasom.
»Še sami ne vemo prav. Izgledalo je kot da bi padla v nezavest vendar ne vem od česa« mi je pojasnila teta Jenn.
»Ne skrbi zdaj boš v redu« je rekla mama in me pobožala po obrazu.
»V kuhinjo ti grem skuhat čaj« je nežno dejala teta Jenn in se odpravila proti kuhinji.
»Ji grem pomagat« je rekla mama in stekla za njo.
Z Dallasom sva ostala sama v dnevni sobi (kar je bilo čudno, ker je tukaj navadno veliko ljudi). Pomagal mi je sesti.
»Mislil sem, da te bom izgubil« je rekel in me prijel za roko.
»Tudi jaz« sem rekla in začela jokati (ne sanja se mi od kod še sploh jemljem solze) »ne vem kaj je bilo ampak zdaj me je strah da bo mama želela, da greva domov. Nočem te izgubiti« sem jokala in gledala v tla.
»Hej Mack. Pomiri se. Vse bo dobro« je rekel, jaz pa sem pogledala proti njemu »Ne bom dovolil, da te izgubim, prav?« je rekel s prijaznim glasom in mi popravil lase z oči.
Objela sem ga on pa mene.
Ko sva slišala korake, ki so prihajali v to smer sva se spustila in jaz sem legla nazaj.
Že čez nekaj sekund sta vstopili moja mama in teta Jenn. Prinesli sta mi čaj.
»Res hvala« sem rekla, se nasmehnila in nazaj sedla »ampak ali bi vaju motilo, če bi šla zdaj v svojo sobo? Malo sem utrujena«.
»Prav. Ali potrebuješ pomoč?« sta vprašali mama in teta Jenn (vidi se jima da sta sestri).
»Bom ji jaz pomagal« se je hitro javil Dallas in stopil do mene.
Pomagal mi je vstati in skupaj sva odšla do moje sobe. Težko sem hodila čeprav sem imela Dallasa za oporo. Še vedno sem malo drgetala in vmes mi je po licu zdrsela kakšna solza.
Ko sva vstopila je Dallas zaprl vrata in mi pomagal, da sem sedla v velik naslanjač v kotu moje sobe.
Še vedno me je zeblo zato je z postelje vzel odejo in me pokril z njo.
»Počakaj še malo, da ti prinesem čaj« je rekel in odšel.
Vrnil se je zelo hitro z čajem in kozarcem vode. Položil ju je na mizico zraven.
»Hvala« sem rekla in medtem mi je po licu spolzela še ena solza.
Dallas je stopil do mene in mi jo obrisal z prstom. Nato je sedel zraven mene in me začel božati po laseh.
Jaz sem se naslonila nanj in zaspala.
Nekajkrat je še močno zagrmelo in takrat sem se predramila, vendar kmalu zaspala nazaj. Dallas je bil ves ta čas zraven mene in me pomiril vsakič, ko sem se zbudila.

Prosim vas komentirajte in povejte kaj vam je všeč in kaj vam ni. In hvala vsem, ki berete 😀

0
0

To je najboljša zgodba na pisalnici! Super je!

0
0

Resno! Ce ne bosta na koncu koncala skupej bom umrla!

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*