0
0

Hey!!!
Res hvala vsem, ki berete in pišete komentarje. Sploh ne veste kako sem vesla zaradi tega.
Tukaj je nov del:

Ko sem prišla domov (seveda še vedno cela zasanjana in srečna)sem ugotovila, da moja ura prehiteva zato sem prišla še prezgodaj.
»Kako je bilo?« je vprašala mama, ko me je videla. »V redu je bilo. Malo sem se sprehajala pa to. Nič posebnega« sem ji odgovorila in se poskušala vesti čim bolj normalno, da ne bi česa posumila.
Nato sva se še malo pogovarjali.
Seveda pa ji nisem omenila Dallasa, ker si prav predstavljam kako bi se jezila. V bistvu bi se najprej začela smejati, potem bi za nekaj sekund utihnila, nato pa začela kričati in klicati očeta. To je delala zmeraj, ko je kdo zašel v ogromne težave. In prepričana sem, da ne bi odobravala mojega jutrišnjega druženja saj misli, da sem premlada za fanta. Da sem še vedno majhna punčka.
»Pojdi se uredit za večerjo srček« mi je čez čas rekla mama in me zbudila iz mojih misli. Še zmeraj me kliče srček, ker kot sem že povedala me ima še zmeraj za majhno punčko.
Ko sem šla mimo kuhinje me je ustavila teta Jenn. »Mack oprosti ker si morala dan preživeti sama. Pri večerji boš lahko spoznala svojega bratranca in jutri ti lahko razkaže vse« je rekla. Jaz sem samo prikimala in odšla naprej do moje sobe.
Nisem želela, da bi bil moj bratranec (katerega ime sem že zdavnaj pozabila) jutri cel dan z mano. Želela sem biti z Dallasom. In že vem kaj bom naredila. Vstala bom zelo, zelo zgodaj in odšla na plažo preden me kdorkoli vidi. Preprosto bo.
Hitro sem se nehala obremenjevati s podrobnostmi načrta saj sem morala o Dallasu povedati mojima najboljšima prijateljicama Roxy in Megan.
Onidve sta čudoviti prijateljici.
Roxy zna zmeraj nasmejati občinstvo. Ljudje bi lahko zanjo rekli, da je malo zmešana. Ampak to naju z Megan ne moti saj naju zna zmeraj spraviti v dobro voljo. Prisežem, da Roxy še nikoli nisem videla žalostne.
Megan pa obožuje ljubezenske romane. Tudi sama jih je začela pisati in midve z Roxy jih prijazno prebereva čeprav nobena od naju ne mara ljubezenskih knjig. Nama so bolj všeč pustolovske vendar sva ji to previdno zamolčali, da ne bi bila razočarana.
Najprej sem poklicala Roxy saj me je zanimalo kaj bo rekla. Ker se ne spozna na te stvari je rekla samo da je vesela zame.
Ko sem končala pogovor z njo sem poklicala še Megan.
Ona je bila navdušena. Skoraj 15 minut mi je razlagala o tem kaj je letos moderno ampak jaz je nisem poslušala. Mislim koga sploh zanima moda? Mene zagotovo ne.
Ko sva končno le končali z pogovorom sem se začela preoblačiti v sveža oblačila. Ker sem v sobi imela tudi svojo kopalnico sem se stuširala.
Nisem pa mogla odmisliti Dallasa. Njegove lase je bilo zelo zabavno kuštrati (v primeru da vas zanima. Ja. To sem naredila enkrat. Ali pa šestkrat ne spomnim se).
Ko sem bila gotova sem stopila ven iz svoje sobe in se po dolgem hodniku odpravila proti jedilnici. Hiša je od znotraj veliko večja kot se zdi od zunaj. Bolj proti jedilnici kot sem hodila več ljudi je bilo tam. Zdi se mi da, jih je zdaj več kot jih je bilo zjutraj.
Naenkrat sem se spotaknila ob neko igračo, ki je ležala na tleh in skoraj bi padla, če me ne bi nekdo ujel. Odprla sem oči in zagledala Dallasa! V šoku mi je pomagal na noge in nekaj časa sva gledala eden v drugega zelo presenečeno.
Nisem vedela kaj se dogaja. Bila sem zelo zmedena. Kako to, da je on tukaj? In zakaj moram biti tako nerodna, da se vedno spotaknem ob nekaj? Kaj si bo mislil o meni, ko pa me je danes že dvakrat rešil pred padcem.
Potem sta prišli moja mama in teta Jenn. »Mack to je tvoj bratranec Dallas« je začela teta Jenn. »Upam, da bosta lahko prijatelja« je nadaljevala moja mama. Preden bi ji lahko karkoli rekla me je že poslala v jedilnico.
Sedela sem nasproti Dallasa. Med večerjo sem večinoma gledala samo v krožnik in nikamor drugam. Če me je kdo kaj vprašal sem na hitro odgovorila brez da bi dvignila pogled. Dallasa sem z ogledom ošvrknila samo 3-krat in tudi on je cel čas gledal le v svoj krožnik.
Nisem mogla verjeti, da je bil Dallas, ki mi je všeč v resnici moj bratranec Dallas. Imela sem občutek, da bom začela jokati zato sem se na hitro opravičila in odšla od mize. Stekla sem v svojo sobo.
Nameravala sem poklicati Roxy, ker bi me zagotovo spravila v dobro voljo vendar nisem bila pri volji za pogovore.
Megan pa ni imelo smisla klicati saj bi zagotovo iz tega napisala knjigo. In ko je enkrat zatopljena v pisanje ni človeške sile, ki bi jo pripravila do poslušanja drugih.
Ko sem se že želela obleči v pižamo in iti spat, je v sobo prišel Dallas. »Mack se lahko pogovoriva?« je vprašal in previdno zaprl vrata. »Seveda« sem odgovorila in mu pokazala na rob postelje kamor lahko sede. »Zakaj mi nisi povedal, da si moj bratranec?« sem ga vprašala takoj ko je sedel.
»Nisem vedel, da si moja sestrična« je priznal. »Še nikoli te nisem videl, nisem vedel da si to ti«.
»Saj razumem« sem zavzdihnila.
»Škoda, da sva v sorodu. Res si mi bila všeč« je rekel Dallas. »Misliš všeč všeč?« sem ga vprašala in se zasmejala. »Ja« je rekel in me pogledal z tistimi srčkanimi rjavimi očmi. »Ti meni tudi« sem rekla in sedla zraven njega.
»Dallas mogoče bi morala pozabiti na današnji dan. Ti si moj bratranec, v sorodu sva zato ne bi nikoli mogla biti skupaj. Še zmeraj pa sva lahko prijatelja« sem predlagala čeprav se še sama nisem strinjala z predlogom.
»Lahko poskusiva« je rekel. »Te bom jutri naučil deskati«. »Prav. Se dobiva na plaži tam kjer sva gledala sončni zahod« sem rekla in se obrnila stran saj mi je po licu zdrsela solza in nisem želela da me vidi jokati. »V redu« je rekel Dallas in mi z rokavom svoje srajce, ki jo je imel oblečeno obrisal solze, ki jih zdaj bilo več. »Lepo spi« mi je rekel in me objel preden je odšel iz sobe.
Jaz sem zakopala obraz v blazino in jokala.
Umirila sem se pozno, pozno zvečer. Moram upoštevati svoj lasten nasvet in pozabiti na današnji dan. Mogoče bo težko ampak moram pač.
Prepričana sem, da bi zdaj bila mama še veliko bolj jezna.

Ta je kar dolg, ker je veliko ljudi reklo, da želi dolge dele. Upam, da vam bo všeč.

0
0

Ni ravno slabo ampak zanimivo pa mi tudi ni. V resnici je bedno in dolgo. Ti to celi roman pišeš al kaj?

0
0

Hihihi! Hvala, ker si upostevala moj komentar. Tako mi je zal za mack! Aja, vsec mi je, da je ta del malo daljsi, a se vedno bi raje videla se daljse dele 😀

0
0

Kyutie bom poskusila, da bo naslednji dalši.
Vikky ja prav imaš. Na nek način pišem roman tako da si prav ugotovila 😀

0
0

Vikky, zakaj moraš za čisto vse zgodbe misliti slabo? Ker ta je ena izmed najboljših

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*