0
0

Hey!
Tukaj je novi del zgodbe:
Ampak še zdaleč ni bilo preprosto.
Ko je bil čas za spanje se mi je naenkrat moja postelja zdela manjša.
Zlezla sem čisto na rob, da se ne bi slučajno dotaknila Dallasa.
Vendar me je kmalu začelo zelo zebsti. Zunaj je še vedno divjala nevihta in, ko sem slišala kako zavija veter me je zmrazilo. Potipala sem se po čelu, ki je bilo zelo vroče. Verjetno imam vročino.
Spet sem se začela tresti po celem telesu. Razmišljala sem, da bi šla zbudit mamo ampak to misel sem kmalu opustila. Sedaj gotovo spi in ne bo vesela, če jo zbudim.
Zlezla sem čisto skupaj, da bi mi bilo bolj toplo ampak ni pomagalo. Želela sem si, da bi se lahko bolj pokrila z odejo vendar nisem hotela tvegati, da bi bila preblizu Dallasa.
Ko mi je čez nekaj časa končno uspelo zadremati sem na hodniku zaslišala nek zvok. Prestrašeno sem se obrnila in padla s postelje.
Ko sem pristala na tleh me je zapestje na desni roki zelo zabolelo. Želela sem vstati pa nisem mogla. Še bolj sem se začela tresti saj me je zdaj še bolj zeblo.
Zaslišala sem kako je Dallas vstal z postelje in prišel do mene.
»Si v redu?« me je prijazno vprašal in sedel zraven mene.
»Jjja. Vvvv reddu sssem« sem poskušala reči vendar so se mi zobje tresli zato je bilo težko govoriti.
»Daj da ti pomagam« je rekel in me dvignil v naročje. Položil me je na svojo stran postelje in me pokril z odejo.
»Saj bom v redu« sem rekla, odgrnila odejo in se poskusila zvleči na svojo stran postelje. Neuspešno. Zapestje me je močno zabolelo, ko sem se naslonila nanj tako da sem ostala tam kjer sem. V očeh so se mi spet nabrale solze in morala sem paziti da ne bi začela jokati. Še vedno me je zeblo in zapestje je vsako sekundo bolelo močneje.
»Boš v redu?« me je vprašal Dallas.
Jaz sem samo prikimala, ker nisem mogla govoriti.
»Zapestje te boli imam prav?« je še dalje spraševal. Nekako sem bila vesela, da ga je skrbelo zame.
Spet sem samo pokimala saj zaradi zadrževanja solz nisem mogla govoriti. Poleg tega sem še vedno trepetala po celem telesu, ker me je zeblo.
Dallas je vstal in odšel iz sobe.
Čez minuto se je vrnil in v roki je držal povoj. Sedel je k meni na posteljo in nežno prijel roko, ki me je bolela. Začel mi je povijati zapestje.
Ko je končal je na srečo bolelo malo manj, zeblo pa me je še vedno zelo močno. To je opazil tudi Dallas.
»Uleži se, da te pokrijem« mi je prijazno rekel in se mi nasmehnil.
»Saj bom v redu« sem rekla in pri tem začela jokati. Upala sem, da ne bo opazil ampak je.
»Saj bo vse v redu« je dejal in me objel.
Potem sva se vseeno ulegla nazaj in Dallas me je pokril, da me ne bi več zeblo.
Jaz sem še vedno jokala, ker je bil tako prijazen do mene. Ko vsaj ne bi bila v sorodu.
Še vedno sem se tresla zato me je Dallas stisnil k sebi in me začel božati po laseh. To mi je bilo zelo všeč in ker me kmalu tudi zeblo ni več sem hitro zaspala.

Upam, da vam je všeč. Prosim komentirajte.

0
0

zello dobra zgodba

0
0

zello dobra zgodba

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*