Odgovorjeno
0
0

Prolog:
Toplo sonce je sijalo skozi visoka okna palače,na dvorišču je spokojno žuborel vodnjak,vse je bilo mirno.Za mizo v kabinetu je sedel kralj in urejal dokumente.Tudi on je bil videti miren pod svojo masko čiste zbranosti,a v njem je pustošila divja nevihta.Dvignil je pogled ter se zazrl skozi okno.Kdaj se bo zgodilo?Kako bo sploh potekalo?Iz zamaknjenosti ga je prebudilo trkanje na vrata kabineta.”Naprej.” Vstopil je prepihan in preplašen,vendar razkošno oblečen sel.Bilo je očitno,da mu je v prisotnosti tako mogočne osebnosti neprijetno.Živčno se prestopal z noge na nogo,ko ga je kralj sproščeno pobaral:”Kaj bo dobrega?”Sel je prestrašeno poskočil in odgovoril:”Vaše Veličanstvo!Prinašam novico,da…No,našel jo je.” Mož je planil pokonci.”Pa je popolnoma prepričan da je prava?” “Zdi se tako.” Kralj se je zamišljeno nasmehnil in rekel:”Dobro.Zelo dobro.”
1.To sem jaz
“Gospodična princesa!Vaš princ vas želi videti.” Pogledala sem ga in mu odvrnila:”Že grem,hvala za obvestilo.” Nisem pokazala,da sem zmedena ter razočarana,ker ni sam prišel k meni.Vstala sem,odhitela po neskončnih hodnikih in se znašla pred sobo,v katero sem tako rada zahajala.Nisem trkala,le zakaj bi,preprosto vstopila sem.
“Briana,lepo da si prišla.” Lanu sem se zapeljivo nasmehnila.”Saj veš,da k tebi vedno pridem.Zakaj me kličeš?”
Stopil je k meni in me prijel za roko.”Pripravil sem ti presenečenje” “A tako,”sem mu z nasmehom odvrnila,”In kakšno je?” Zdaj se je nasmehnil on.”Boš videla.” Bil je čistu blizu mene,tako blizu da bi se lahko zgodilo tisto o čemer sanjam…Zaslišala sem glas,ki je precej glasno klical moje ime:”Briana,Bri,daj no!” Kaj pa kriči?”Poljubi me že,no,”sem zamomljala. “Sestrica,kaj pa govoriš?!” Ozrla sem se in namesto Lanovega krasnega obraza zagledala Nežo.”Če se s kom poljubljaš,moraš najprej povedati meni,” ja v smehu dodala.Izkopala sem se izpod odeje,hkrati pa me je zadelo boleče spoznanje,da je bilo vse kar se mi je lepega zgodilo le sanje.Kakšna beda! “Kaj te briga,”sem zabrusila Neži.Ponavadi do moje starejše sestre nisem tako nesramna,ampak na ponedeljkovo jutro res ne rabim še nje. “Ok,Bri.Saj razumem.” Dobro,da je ona tu,ne mami.Neža vedno razume,mami pa… “Aja,pa hvala da si me prišla zbudit,”sem še rekla čez ramo,nato pa se napotila v kopalnico.
No,živjo vsi skupaj ter dobrodošli v mojem svetu.Ime mi je Briana.Sem popolnoma navadno najstniško dekle,z vsem kar spada zraven.Mozolji,moje
prijateljice,včasih krasna,včasih obupna družina,tudi fantje ma zanimajo,priznam.Izgledam,no,recimo da kar v redu. Moji lasje se dolgi,kostanjevo rjavi vijejo prek ramen.Imam velike oči lešnikove barve,temnejšo polt,dolge noge in včasih nosim očala(drugače pa leče).To je nekako to.Aha,stara sem 14 let,imam starejšo sestro Nežo in brata Matevža,ki je na vozičku pa seveda moje drage starše.To sem jaz,Briana.Zdaj pa grem,šola čaka!
No,upam da je tole všeč.Odločila sem se,da bom začela pisat novo zgodbo in če vam bo všeč,bom nadaljevala.
Prosim in hvala že vnaprej vsem,ki jo boste brali in komentirali(upam na to).

Najboljši odgovor
0
0

Jaz bom bom brala, ker je dost zanimivo. Princeska kaj?
🙂

0
0

Res super začetek.

0
0

Hvala:)

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*