0
0

5.Končno resnično (za)ljubljena?

To se ne dogaja meni.Preprosto ni mogoče.Ne dogaja se dekletu,ki je noben fant ne pogleda.Ki jo zmerjajo s piflarko.Ki je na šolskem plesu nihče ne povabi plesat.Zagotovo sanjam.To so bile povsem
prve misli,ki so se izoblikovale v moji glavi,po pretresljivem trenutku,ko je Lanovo vprašanje izvenelo.Resnično nisem mogla verjeti,da me je povabil na zmenek.In
upala,da je kljub temu vse res,ne le sladke sanje iz katerih se vsako jutro zbudim z grenkim priokusom resničnosti.To je bila prava resničnost in še sladka za povrh.Tako izgubljena v lastnih mislih sem se le bežno zavedala,da Lan še vedno stoji ob meni in me opazuje.Ob tej ugotovitvi sem se na silo potegnila iz sanjarjenja ter upala,da zanj nisem porabila preveč časa in da v Lana ne zijam kot kakšen idiot.Hitro sem se zbrala,saj sem mu mogla nekako odgovoriti.Jaz sem mrzlično razmišljala,on pa je čakal in z vprašujočim pogledom vrtal vame.Minevale so sekunde,pa sva še vedno molčala.Daj že,trapa,zgani se!Nisem hotela izpasti preveč obupano,kot da sem na to čakala in si le to želela (čeprav sem si),zato sem mu dala nekakšnen neodločen odgovor.’Povabiti me že smeš,’sem se mu nasmehnila in upala,da nisem preveč
rdeča v lica.’Ni pa odločeno,kaj bom na to rekla jaz.Če bom šla na zmenek.’ Potrudila sem se in se mu nagajivo nasmehnila,naskrivaj pa olajšano izdihnila.Tako,opravila sem svoje.Najhujše je za mano.Prevzelo me je veselje,ki pa je hitro minilo,ko sem opazila,da je Lan umaknil pogled in se zazrl v svoje čevlje.Na obrazu se mu je zarisala nekakšna poraženost,vdanost v usodo,ki sem jo opazila kljub temu,da jo je precej uspešno prikrival.’Saj sem vedel,’je komaj slišno zamrmral sam sebi,meni pa nato glaseje rekel z malo zadrgnjenim glasom.’Okej,nič hudega,če nočeš.Vredno in častno je bilo poskusiti pridobiti tvojo vdanost,’se je pošalil in se postrani nasmehnil,a njegove oči se niso smejale.Pozorneje sem se zazrla vanje.Bile so žalostne in niso se živahno lesketale kot običajno.Skupaj s tem sem počasi dojemala tudi povedano.Misli,da nočem biti z njim.Da ga ne maram.Koza si,Briana.Vse si uničila,trapa zmešana.Samo sebe bi najraje močno oklofutala.Kako sem lahko bila tako neumna in slepa!Nujno sem morala popraviti kar sem storila,saj Lan ni bil take vrste fant,da bi dolgo vztrajal in mi težil.Obrnil mi je hrbet,vsak čas bo odšel.’Jaz…Lan,veš…’sem previdno začela.Ob omembi svojega imena se je obrnil in spet stopil bližje.V očeh se mu je prižgalo upanje.Tako zelo prikupen je bil,potrt in v zadregi,da se nisem mogla upreti smehu.’Itak,da bi šla s tabo na zmenek.Ne dvomi v to.Vredno in v čast mi bo,’sem mu vrnila njegovo prejšnjo šalo.Poklonil mi je nasmeh ob katerem so se mi zašibila kolena.’Resno?’je negotovo vprašal.’Seveda.Smrtno resno,’sem smeje pritrdila.Bila sem tako srečna,da sem bila prepričana,da bi lahko skočila s pečine v reko,pa bi jo preletela na krilih veselja.Pomislila sem,da bi bilo lepo v istem trenutku umreti,kajti lepše mi ne bo nikdar v življenju.
Lanove zelene oči so spet zasijale v barvi smaragdov.’Super.Ne bo ti žal,Briana,’se mi je zadovoljno nasmehnil.’Kaj pa vem,’sem se narejeno zamislila,v resnici pa v to nisem dvomila.Lan se mi je zazrl naravnost v oči.’Jaz pa,’je rekel in pomignil z glavo.’Greva nazaj?Tvoji te bodo zagotovo čakali,’me je vprašal.V to sem dvomila,saj staršev verjetno še ni bilo doma,samo babi.Ona pa glede vedela kje sem in glede takih stvari ni bila preveč zahtevna.Vseeno sem skomignila z rameni in pokimala.’Pojdiva.’Nasmehnil se je in se mimogrede dotaknil mojih prstov.Vzdrhtela sem in iz blazinic prstov,od tam,kjer so se me dotaknile njegove tople dlani,se je po mojem telesu razširilo prijetno ščemenje.Ogrelo je moje srce in naelektrilo hladen zrak.Bilo je…čarobno.
Odpravila sva se nazaj do naše hiše.Oba sva molčala,zato sem domnevala,da tudi Lan uživa v edinstvenem občutku,ki je vzplamtel med nama.Suho listje je šumelo pod nogami,nenadoma pa sem na obrazu začutila nekaj mokrega in mrzlega.Ozrla sem se k Lanu.Tudi na njegovem licu sem opazila drobno kapljico.Pogledala sem proti nebu in zagledala drobne bele stvarce,ki so se vrtinčile proti tlem.’Prvi sneg,’je tiho rekel Lan in me pogledal.Njegove smaragdno zelene oči so močno žarele in izstopale iz beline novo zapadlih snežink.’Prvi sneg na prvi december,’sem mu pomežiknila.’Vse je enkrat prvič.’ Prikimala sem in se veselo zasmejala.Končno sneg! Lan me je zamišljeno gledal in se smehljal.’Kaj pa je?’sem vprašala in upala,da nisem po nesreči naredila česa trapastega.Še bolj široko se je zarežal in odvrnil:’Nič,nič,samo gledam te.Tako prikupna si s snežinkami v laseh.Kot snežna vila.’ Zardela sem.Nihče mi še nikoli ni rekel kaj takega.Tako…lepega.’Hvala.’Lan je zmajal z glavo.’Čista resnica.Res si kot vila,Briana.Boš jutri moja vila?’Res je znal osvajati.S svojim nasmehom in bleščečimi očmi bi me lahko prisilil v karkoli.’Saj že veš,da bom.Aja,kje se pa dobiva?’sem še dodala,ko sem se spomnila,da se tega še nisva dogovorila.’Jutri ob štirih pri Mlečni cesti.Ti je prav?’Pokimala sem.Mlečna cesta je bila zelo prijetna slaščičarna malo stran od naše šole in na srečno dovolj blizu,da bom lahko šla s kolesom.Spet se mi je nasmehnil in odpravila sva se naprej po poti.
Snežinke so se še vedno tiho usipale z neba in pokrivale vsako ped vse bolj umirjene narave.Vse je bilo odeto v čarobno bleščečo belino,ki je udušila zvoke in me pomirjala.Narava bo zdaj počivala,jaz pa še zdaleč ne bom.Moje življenje se je končno zares začelo.V meni je divjal vihar,nabit s čustvi.Sreča,presenečenje,ljubezen.Nekje v odaljenem kotičku svojega srca sem našla strah pred neznanim in negotovost,kam to pelje,a bila sem preveč nevdušena,da bi to zares čutila,zato je občutek hitro izginil.Zatopljena vsak v svoje misli sva prišla do obrobja gozda,kjer sva se zaustavila in se zazrla v drevesa,ki jih je vse bolj prekrival sneg.’Lepo,kaj?’je rekel Lan.Pogled je preusmeril k meni.’Mhm,’sem zamrmrala,ne vedoč ali misli mene ali gozd.Gozd je bil kot iz pravljice,bel,tih,miren in spokojen.Jaz pa…o tem kako jaz izgledam,raje nisem razmišljala.
Odšla sva naprej po ulici,ki je postala gladka in malo spolzka,primerna za drsališče.Naenkrat sem napravila nepreviden korak,izgubila tla pod nogami in se skoraj prekucnila na hrbet,ko se začutila močne roke,ki so me trdno držale.Lan me je ujel.Hvaležno sem ga pogledala in on se je nasmehnil.Besede niso bile potrebne.
Brez nadaljnih pretresov sva prišla do naše hiše in postala pri Lanovem kolesu.Spet nama je postalo nerodno.’No…verjetno bi zdaj mogel iti,’je z nelagodjem v glasu rekel Lan.’Verjetno res,’sem pritrdila,v resnici pa nisme hotela,da gre.Ko sva bila skupaj,sem se počutila tako lepo.Čeprav me je bilo sram in me je bilo ves čas malo strah,da bom naredila kaj blazno neumnega,je bilo prečudovito.’Se vidiva jutri,snežna vila,’je rekel Lan in se dotaknil pramena mojih temnih las.Nekaj sekund,ki so zame bile vsa večnost,sva tako stala in si zrla v oči,potem pa je Lan prekinil urok in skočil na kolo.’Se vidiva jutri,’sem ponovila.’Adijo!’mi je pomahal in odbzel po ulici.’Adijo!’sem zaklicala in se hotela vrniti v hišo,a preprosto nisem mogla.Kot prikovana sem stala na mestu in med prsti mečkala tisti pramen,ki se ga ja dotaknil Lan.Ogledala sem si ga.Na njem ni bilo nikakršne oznake ali čudnega znamenja,a bil je zaznamovan.Zame je bil zaznamovan s srečo.Končno so me noge spet ubogale in skozi zadnja vrata,ki sem jih za vsak primer pustila odprta,smuknila noter.V dvigalu sem se med vožnjo navzgor zazrla v lastni odsev v ogledalu,ki je viselo s kovinske stene.Lica sem imela zardela od mraza,v laseh pa snežinke.Prhnila sem.Kakšna vila,prej Božičkov škrat.A Lanu sem bila očitno všeč in to me je pomirjalo.Vsaj nekomu sem všeč.
Nad vrati se je zasvetila lučka in odprla so se,jaz pa sem izstopila.Objela me je prijetna toplota.Pokukala sem skozi kuhinjska vrata in odkrila babi,ki se je vrtela za štedilnikom.’Ojla,babi,’sem pozdravila.Zasukala se je in se nasmehnila.’Glej,glej,kdo se je vrnil.Naša zaljubljenka se je odločila,da nas pride malo pogledat,’je iskrivo rekla.Dvignila sem obrvi in jo ogorčeno pogledala.’Daj no,babi!Ne bodi takšna.Sicer pa,ja,zdaj sem doma.Lan je odšel.”Aha,sem se že spraševala kje si pustila svojega oboževalca,’mi je rekla.’Ni moj oboževalec!Samo fant je,ki je pač prišel k meni,’sem odločno protestirala in čutila,da mi zardevajo lica.Očitno je babi,ki je bila prava izvedenka za ljubezenske probleme,to opazila.’Če je samo nek fant,zakaj potem zardevaš?’Molčala sem.Babi je rahlo zavdihnila.’Saj je v redu,če nočeš povedati.Kakšno skrivnost pa že moraš imeti.Samo nekaj mi povej.Zmenek ali ne?’ Zavila sem z očmi.Babi sem nekoč že povedala za Lana in ko ga je danes spoznala,je bila očitno zadovoljna z njim,zato bi morala predvideti takšno vprašanje.’Če komu poveš,bodo problemi,’sem iz previdnosti zagrozila,čeprav sva obe vedeli,da ne mislim čisto resno.’Jutri se dobiva.Zdaj pa dovolj vprašanj.’ ‘A,tako,’je zamišljeno prpomnila babi in spet začela ukvarjati z lonci na štedilniku,jaz pa sem se potuhnila v svojo sobo.V roke sem vzela telefon in Isi poslala sporočilo:

Ne boš verjela,kaj se je zgodilo.

Pogledala sem na uro.Kazala je točno štiri popoldne.Mami je bila lahko vsak hip doma,zato bi bilo pametno,da začnem z domačo nalogo.Preverila sem telefon.Isa mi še ni odpisala.Mukoma sem se zvlekla za pisalno mizo,da bi se lotila pošastne naloge za zgodovino.Pred tem sem si privoščila še malo sanjarjenja.
Lan…Tako popoln je.In jutri grem z njim na zmenek.Bila sem kar malo evforična.Pred očmi se mi je kar naprej prikazoval njegov nasmeh in bleščeče zelene oči.V ušesih mi je odmeval stavek,ko je rekel,da sem kakor vila.Če sem jaz vila,je on vilinski kralj…Končno so se mi sanje uresničile.Vse želje,ki sem jih zaupala svečkam na rojstnodnevni torti in letečim zvezdnim utrinkom,so postale resničnost.Za spremembo me je nekdo opazil kot dekle.Da je ta nekdo Lan,me je še dodatno osrečevalo.Moje srce je gorelo in počutila sem se lepo.Končno.Končno srečna in zaljubljena.

0
0

Hvala!

0
0

next

0
0

Zgodba je super. Zadela si mojo temo. Edino da jaz nisem dobra v pisanju o vsem tem… 🙂

0
0

Hvala!

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*