0
0

Ko vstala je pred mano stal tako lep fant, da mi je vzelo dih. Imel je prodorne črne oči in svetle lase. Na prvi pogled se sem zaljubila vanj in v trenutku pozabila na Aleksa. Ponudil mi je roko mi pomagal vstati i n rekel s najlepšim glasom rekel: »Oh, oprosti, nisem te videl. Tu sem nov in iščem učilnico matematike. A si v redu? Zgleda kot, da si ravno doživela najhujši dan v tvojem življenju. Halo, ali me slišiš?« nisem mogla razmišljati nisem se zavedala kaj počnem in sem ga objela, ter iz mene so se ulile solze. Sprva ga je to presenetilo, nato pa mi je objem vrnil. Ko sem čez nekaj časa prišla k sebi sem se zbrala in rekla: »Oprosti za tole. In ja danes res ni moj dan. No, pa začniva še enkrat. Ojla! Moje ime je Anastazia. Kako je tebi ime?« nepričakovano se je zasmejal in rekel: »Moje ime je Ruben. Lepo ime imaš. Si mi že všeč. No zdaj pa se mi mudi k matematiki. Se še kdaj vidiva.« hitro sem ga ustavila: » Počakaj, tudi jaz bi morala biti tam a sem po naključju prej zapustila učilnico. Pojdiva skupaj<<. On pa je samo prikimal in sva šla. Še zdaj nevem zakaj sem ga, ko je potrkal na vrata prijela za roko. verjetno me je le bilo strah.

0
0

Kr neki res

0
0

@Vikky če ti ni všeč kaj sploh delaš tukaj? Svoje mnenje bi lahko zadržala zase.

0
0

Torej hočeš samo pozitivne komentarje, če pa nam ni všeč pa ne bi smeli omenit al kaj?

0
0

Nočem samo pozitivnih komentarjev, le mogoče ti ni treba napisati na tak način. Če ti všeč moraš povedati zakaj ti ni in kaj bi bilo lahko boljše, drugače pa so kritike včasih še boljše od hval saj te postavijo na realna tla. Res sem se čudno izrazila in oprosti moji napaki.

0
0

To je super zgodba. Res se je lepo razvila.

0
0

prov zakonj je sam dele podalsi in pis naprej

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*