0
0

Ko hodim po soli se pocutim nevidno. Skoraj vedno sem sama…razen, ko si kdo zeli sposoditi zvezek al kaj podobnega. Veste tista scena, ko odpiras omarico in kar naenkrat se ti zdi, da te je nekdo poklical in ko se obrnes ti sosolka maha…nikoli nisem tista, ki ji mahajo…ali me pozdravljajo…ali gledajo. Sem odpadnica za katero vsi komaj cakajo, da se pobere s te sole. Sem tiha in vedno se drzim v ozadju. Ce nisi pozoren me sploh ne vidis. Pocutim se kot tema v svetlobi. Kot en samcat temni kot v osvetljeni sobi. Vcasih se pocutim bolje. Vcasih se skoraj nasmehnem…potem pa me potegne stran. Grozljivo je, kot bi…kot bi mi sence kar naenkrat preplavile mozgane in ugasnile cisto vsako lucko veselja, ki zasije. Misli mi preplavijo sami temni spomini in najslabse ideje. Tudi doma ni nic kaj boljse. Starsa me ne opazita in zanikata, da bi bilo z njuno “popolno malo puncko” kaj narobe. Mogoce pa ni…mogoce je vse v moji glavi…

To je ena zgodba s katero sem se zacela poigravati ze v svetovalnici. Nevem ce bom ponovno objavila tudi ostale dele. Ce bom videla, da vas zanima bom. Zato mi prosim povejte v komentarjih, ce zelite nadaljevanje.

Peace out readers ✌

0
0

Nadaljuj! Ali bo Luc v temi kot nova (sezona, zbirka delov? Nwm kako bi temu rekla) pliiis reci da bo! <3

0
0

Shelly hej! Ja planirala sm objaviti najprej stare dele potem pa nadaljevanje ce bodo sli v promet. Sicer sem se odlocila da neham pisati…vse ne samo Luc v temi oz da pisem ampak ljudje tega ne vidijo. Ampak najbrz je ok glede na to da sem popolnoma anonimna <3

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*