0
0

Zbudila sem se že pred budilko.
Kaj ko bi jo nekam skrila, in jo izklopila, da ne bi vsak dan tako predirljivim naznanjala jutro, sem pomislila. Oblekla sem se in šla v ambulanto obiskat Tiso. Bila je tam in spala je. Stopila sem do nje.
Le zakaj je želela dobiti nazaj tisto torbico? Mogoče se je želela dokazati pred nekom, ali pa je mislila da je to prav. No, zdaj je ne bo pri pouku, pa še cel popoldan bo v ambulanti. Gledala sem kako spi, dokler ne ni prekinil Miha, ki je stopil v prostor.
Lucy: O, Miha. Dobro jutro.
Miha: Jutro Lucy. Zakaj si tu?
Lucy: Isto lahko jaz vprašam tebe. Jaz sem prišla pogledat najboljšo prijateljico. Ti pa…?
Miha: Em, pogledat prijateljico. Ali partnerko pri športu. Če bi jo lahko tako klicali.
Lucy: Zdi se mi da…
Tisa: Dobro jutro oba! Zbudila sta me. Zakaj sta tukaj?
Lucy: Saj veš, prišla sva pogledat prijateljico.
Tisa: Aha. No, hvala za obisk, vesela sem vaju. Ampak zdi se mi, da zamujata na prvo uro…
Seveda! Kako sem lahko pozabila na to? “Adijo Tisa! Te pridem obiskat po pouku.” sem rekla in stekla do telovadnice. Tam so bili že vsi iz Zelene ekipe.
“Lucy, kje si bila?!” me je vprašal učitelj in me jezno pogledal. “Zamudila si celih 10 minut!”
“Oprostite učitelj, ampak bila sem pri Tisi. Hotela sem videti če…”
“Ne izmišljuj si izgovorov! Zaslužila si si kazen. Danes po pouku boš prišla sem. Takrat ne zamudi.”
“Ampak učitelj,…” sem začela.
“Vem da imaš dodaten pouk. Prav tako vem, da si nameravala spet iti k gospodični Tisi. N dodaten pouk lahko greš, potem pa naravnost sem.”
Nisem se več hotela prerekati z učiteljem, zato sem se začela ogrevati. Sledil je fizični preizkus. Šli smo na dvorišče in tekli na 600 metrov. Večkrat. Tisi bi to sigurno šlo zelo dobro, jaz pa sem dobra samo pri teku na krajše proge. Zato sem bila po uri zelo utrujena, a vseeno mi je ostalo nekaj energije za IQ testiranje,krinko in sledenje. Sledenje je moja najljubša ura. Zelo zanimiva, moraš predvidevati kaj bo naredil nasprotnik, kako se bo premaknil. Zato sem se zelo vživela v vlogo zasledovalca. Ko je minila tudi ta ura, sem hitro stopila do stranišča. Tam sta se prerekala dva glasova. En od njiju je zvenel, kot da prihaja iz telefona.
Glas 1: Gospod, pozdravljeni. Dobili smo sporočilo od… saj veste od kod. Torej, rekli so, da so zasledili… saj veste koga. Sestavil je nekakšno vesoljsko plovilo in odletel v vesolje.
Glas 2: Poletel je v vesolje?! Kako mu je to uspelo?! Moramo ga ustaviti. In to takoj.
Glas 1: Ampak, imamo en problem. Naš najboljši agent ima zlomljeno nogo. Še nekaj časa ne bo mogel stopiti nanjo.
Glas 2: Pa poiščite koga drugega!
Glas 1: Na žalost je Darwin na potovanju, Lebar pa na seminarju, ki bo trajal še en teden. Potem so tukaj še varnostniki, ostalih pa nimamo.
Glas 2: Varnostnikov pa res ne bomo pošiljali na odpravo. Potrebujete jih na šoli. Edina možnost so učenci…
Glas 1: Oprostite, moram prekiniti. Mislim da nama nekdo prisluškuje.
Hitro sem stopila iz stranišča in stekla do učilnice za simulacijo vohunjenja, opravičila sem se učitelju da sem zamudila in mu povedala da moram iti do učitelja športa po tej uri. Prosila sem ga, če bi lahlo šla od utre malo prej. Na srečo mi je pustil oditi. Potem sem hitro šla v telovadnico in ‘odslužila kazen’. Zatem sem hitro šla do ambulante in tisi povedala vse o pogovoru na stranišču.
T: Hm. Nekdo je poletel v vesolje, in zdaj ga iščejo. Ni to malo čudno? In zdaj bodo poslali po njega nas? Mislim, ni to res precej čudno?
L: Ne vem, sigurno imajo razlog. Tudi tisti, ki je poletel v vesolje ima po vsej verjetnosti razlog.
T: Ampak Lucy! A ni malo neodgovorno poslati OTROKE na odpravo v VESOLJE?
L: Tisa, ne razburjaj se. Ti si tako ali tako v ambulanti in še dva dni ne boš mogla vstati. Bolj verjetno je, da pošljejo kakšne bolj izkušene ljudi. Ali vsaj malo starejše od nas.
T: Ok, vredu. Ampak kaj če nas vseeno pošljejo tja?
L: Ne vem, Tisa. Ampak če nas bodo… ne vem kaj bo potem.
Bilo je že pozno, zato sem se poslovila in šla v svojo sobo. Sophie še ni bilo. Umila sem si zobe in šla v posteljo. A nisem mogla zaspati, saj sem razmišljala o temu zločincu (vsaj mislim da je zločinec). Ko je Sophie prišla nazaj sem se delala da spim. To je imelo več dobrih kot slabih lastnosti: 1 Sophie je bila tiho, pustila me je “spati”. 2 Tišina mi je dobro dela. 3. Tudi sama sem počasi zaspala.

Res bi prosila da komentirate. Prav tako zgodbo Tisa Bell 018.
Hvala že vnaprej 🙂

0
0

Dobra je. Zakaj pa ne komentiram na Tiso Bell 018 je pa zato, ker se do tistih, ki so nesramni do mene obnašam tak da jih ignoriram. Street girl, če ti kaj ni jasno preberi moj odziv na prejšni zgodbi Lucy Brown 017. Nebi ti zamerili, če bi priznala vdaj to, da so dialogi podobni oz enaki. Tukaj pa sem v bistvu zato, da podprem Dragon girl ne pa, da zatrem tebe, ker se mi res ne da ukvarajti s tem. Hej Dragon girl dobro pišeš in komaj čakam tvojr nadaljevanje.

0
0

Žan, ne rabiš ignorirati nekega človeka, če se je odzval čisto malo nesramno.
In če podpiraš mene potem podpiraj tudi Street Girl. Če ne, ne sprejmem podpore. Saj si tudi ti nesramen do nje. Malo pomisli; a ni nesramno nekoga ignorirati, in ne brati njegovih zgodb, jih tudi ne komentirati, ko si to tako zelo želi. A to ni nesramno?
Če pa želiš drugačen pristop: če boš bral samo moje zgodbe in ne njenih boš zamudil polovico zgodbe.

0
0

Dragon, ni me treba branit. Če je njegovo mnenje tako pa naj bo. Samo ja ne bom vzela nazaj kar sem rekla. Nadaljevanje bom pa jutri napisala

0
0

Draga dragon girl. Zakaj pa se je potem treba nesramno obnašati do nekoga, ki je samo povprašal po nekaterih nejasnih szvareh? Saj sem vama povedal da me nič ne moti pri dialogu in še tisti drugi zadevi. Nisem želel ovirati vajinge apisanja. Ampak sta zmagali -1 bralec, če vama je zdaj kaj lažje.

0
0

Žan! Nisem želela izpasti nesramno. Res. Verjemi mi. In vsekakor nisi -1 bralec. V resnici si najboljši. Lepo je če nekdo komentira. Lepo je če kdo pove svoje mnenje. Če je slabo ali dobro. Ti si vedno vzameš malo časa da prebereš in komentiraš zgodbo.
Prosim sprejmi opravičilo.

0
0

Dragon Girl, zgodba je super. Najraje berem točno take.
Žan, mislim, da si bil ti bolj nesramen kot Street Girl in Dragon Girl.
Ampak kot je rekla Dragon Girl, si res zelo dober bralec. Vedno poveš svoje mnenje.
Najboljše bo, da pozabimo na ta spor. Obe pišita dalje, Žan, komentiraj samo Lucy Brown 017, če tako želiš.

Dokaz da sem odvetnik 🙂

0
0

Resno mislite da bo človek kar pozabul na ro da ste mu rekli da je nesramen. A ni rekel da se je skušal lepo izraziti. Si ne mislite da ste ga prizadeli?

0
0

Še enkrat oprosti. Zelo mi je žal. Nisem želela biti nesramna in tudi ne nameravam biti.
Žan, ne obupaj nad nama.
Ne vem kaj bi še rekla da se vrneš….
Oprosti mi, prosim

Prikazujem 8 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*