0
0

Lucky si je opomogel. Spustila sem ga na travnik in ga opazovala. Danes je bil 3 dan odkar me je obiskal Mert. Danes bo verjetno prišel…zato bom izkoristila trenutke z družino. Morda…me ne bodo več videli. Odšla sem v hišo in vzela iz posode na mizi korenček in jabolko. Oboje sem odnesla Lucky-ju. Božala sem ga in ga ogovarjala. Kaseje ko ke sonce že potonilo pa sem ga dala v hlev. Odšla sem v hišo kjer smo se pogovarjale z babico. Potem pa sem odšla spat. Ulegla sem se v posteljo in hipoma zaspala.
Sredi noči pa me je nekaj streslo. Malo zaspano sem se nasmehnila saj sem vedela da je Mert. Odprla sem oči a pred mano ni stal Mert ampak nek stvor s tremi očmi in velikim gobcem. Tako sem se ustrašila da nisem mogla niti zakričati. Takrat pa se je stvor sesedel. Z njim je stal Mert. Veselo in prestrašeno sem ga objela.
——–
>>Zato moraš od tod. Drugače bodo taki stvori divjali po kmetiji.<>Zakaj pa? Kdo so?<>To? To so Krutomerci. Verjetno ti je že iz imena jasno da niso prijazni. <>Čakaj nič ne razumem! Povej mi od začetka do konca<>Čas je.<> Si pripravljena?<<
Negotovo sem pokimala. Prijel me je za roko in oni drugi je odprl nek portal. Skočili smo noter. Pred tem pa je Mert tlesknil z jezikom. Tako se je v našem svetu čas ustavil za 2uri. Leteli smo zelo hitro. Ko pa smo prispeli….
————–
Vam je všeč,napišem nadaljevanje?

0
0

Seveda nadaljuj ☺️

0
0

Seveda mi je všeč saj je suuuuupeeeeer

0
0

Super

0
0

Nadaljuj

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*