Odgovorjeno
0
0

Hej. Objavljam drugi del:
Takoj ko sem prispela domov me je mama nadrla, ker sem menda grozila svoji sestri. Nisem ji grozila, samo postavila sem ji predlog, kaj se bo zgodila, če ne bo odšla in to sem tudi rekla svoji mami, ki pa me je okarala in mi rekla, da morem iti v svojo sobo in ji moram prinesti svoj prenosnik, saj ga za kazen ne smem uporabljati en teden. Še sreča, da mi ni vzela telefona, če bi mi ga ne vem kaj bi naredila, saj si potem ne bi mogla pisati z najlepšim fantom na šoli, Edvardom.
Ko sem mami dala računalnik in odšla v svojo sobo sem opazila nek list papirja na mizi. Bil je strgan iz neke beležke ali zvezka, saj je bil črtast. Na njem je bilo napisano sporočilo: Vem kdo si! Ni me bilo strah, saj sem mislila, da ga je napisala moja sestra, ker je bila jezna na mene in me je želela prestrašiti, a takšne stvari pri meni pač ne delujejo.
Pomislila sem na to, da bo čez približno en teden haloween in jaz še nimam maske in odložila sem se , da bom prišla na zabavo, ki bo na naši šoli našemljena v vampirko. Ne bom potrebovala skrivati svojih podočnikov, kot jih moram zdaj in vsi bodo mislili, da so umetni. Samo če eno črno ogrinjalo si morem kupiti in rdeče barvne leče. Bledo kožo že imam, tako da bi ta masko orala res dobro uspeti. Me prav zanima v kaj bodo našemljene moje sošolke. Spomnim se, da sem eno leto želela biti volkodlak, a mi je oče povedal, da so volkodlaki naši naravni sovražniki in bi to bilo v posmeh naši vrsti. Vprašala pa sem ga, če volkodlaki zares obstajajo in odgovoril mi je, da so resnični. Povedal mi je, da so pred nekaj tisočletji ubili našega prejšnjega vladarja Viktorja in da ji je potem odšla lovit skupina vampirje, ko pa so jih končno našli so jih menda volkodlaki raztrgali in jih ubili, saj se nihče od njih ni vrnil. Potem me je bilo zelo strah, saj sem bila takrat stara okoli osem let in si nisem upala zaspati, saj se mi je kar zdelo, kako slišim neke korake, ki stopajo pa naši hiši. Ta strah sem potem zaupala svoji mami, ki mi je pa kupila radio, ki ga je pustila vedno prižganega, kadar sem odšla spat, da sem se osredotočila na tiste pesmi in tako me je strah čez nekaj tednov minil.
Naš zdajšnji vladar je Marcus. Mislim, da je star okoli 500, zgleda pa tako kot bi bil v poznih tridesetih. Ima sina, ki mu je ime Daniel, a jaz mu pravim Mr. Ogabni, saj je lep, samo ima grdo frizuro in zelo grde oči, saj so zelene barve,kot takšne, ki jih imajo mačke. Meni so najlepše temno modre oči, takšne ki jih ima Edvard. Jaz imam svetlejše od njega in moje so z odtenkom sive, njegove oči pa so temno modre, modre kot morje. “Eve pridi na večerjo !” sem zaslišala mamo. Njen krik me je prebudil iz zasanjanosti. Odšla sem na večerjo…

Odličen odgovor
0
0

Super. Kot vedno

0
0

Dragon Girl hvala ti. Veliko mi pomeniji takšni komentarji.

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*