0
0

Hej tukaj je novi del, ki je malo drugačen, saj je napisan skozi Annine oči.

Zaslišala sem mamin vzklik:” Pridi na večerjo Anna.” Odšla sem na večerjo, kjer smo jedli piščanca in riž. Čudilo me je, da danes ni bilo nobene krvi v hrani, saj po navadi je. Moja sestra Eve je bila žalostna in po večerji sem jo vprašala, kaj je narobe, ona pa mi je odgovorila, da jo je na mizi pričakalo skrivno sporočilo na katerem je bilo zapisana: Vem kdo si. Vprašala me je, če sem to jaz napisala in sem ji odgovorila, da ne. Nisem se ji zlagala, saj tega res nisem naredila, ker ne ustrahujem ljudi.
Naj se vam še jaz predstavim, če me ne poznate. Moje ima Anna in sem blondinka z črnimi očmi. Sem najbolj popularna na naši šoli, hodim pa v deveti razred osnovne šole. Moja sestra mi pravi, da sem otročja, a jaz mislim, da nisem. Nikoli ni bila moja največja težava, če nisem imela namazane maskare, ko je kakšen sošolec flirtal z mano. Najrajši imam petje in ples in pri tem sem tudi zelo uspešna. V prihodnosti si želim izdati nekaj pesmi.
Med pogovorom mi je Eve zaupala svoje težave, ki so bile te, da se ne počuti udobno med sošolkami, saj so zanjo vse zelo otročje. Zaupala sem ji, da se meni dogaja isto in sem ji predlagala, če želi, da greva skupaj v kino gledati najnovejšo grozljivko z naslovom Vesel smrtni dan in odgovorila mi je, da bi bila tega zelo vesela, tako da sva se dogovorili, da jo bova odšli gledat v kino v soboto ali petek. Videla sem, da jo še nekaj muči, a sem jo pustila na miru, saj Eve zelo težko spregovori o svojih težavah in vedela sem, da bo to sama rešila ali bo čez nekaj dni prišla do mene in se mi bo zaupala, jaz pa ji bom pomagala.
Odšla sem se stuširat, potem pa v posteljo, kjer sem še nekaj časa brala knjigo, čez okoli pol ure pa sem zaspala. Naslednje jutro sem se zbudila in se uredila, nato pa sem zajtrkovala.
Odšla sem v šolo, kjer sem se dobila z svojo prijateljico Liso,ki je eno leto starejša od mene in kot jaz je tudi ona vampirka. Spoznali sva se pred nekaj leti, ko se je njena vampirska družina preselila v naše mesto in so se pridružili našemu klanu. Najprej sva bili zadržani, čez nekaj časa pa sva videli, da sva približno enako stari in imava podobne interese, saj obe rade pleševa in obiskujeva isto plesno šolo dvakrat na teden.
Nekako sem preživela pouk. Na urniku sem imela dve uri glasbene umetnosti, matematiko, slovenščino, zgodovino in angleščino, kjer smo pisali test, ki je bil zelo lahek. Najbolj dolgočasen predmet, ki smo ga imeli danes je bila zgodovina. Zdaj se učimo o neki francoski revoluciji. Koga sploh to zanima. Čisto mi je vseeno za tisto Antoaneto, pa nekega Ludvika XVI. Po pouku sem se dobila z Liso in skupaj sva odšli do plesne šole. Po plesnih sem odšla domov, kjer je tudi mene na mizi čakalo sporočilo: Vem kdo si.

Prikazujem 0 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*