0
0

In Dumbledore je umrl zaradi tistega izdjalca Rawsa. Vse je bilo zaman, potovanje v jamo, grozni napoj, katerega je popil Dumbledore, je pomislil medtem ko je med prsti premikal obesek, ki ni pomenil prav ničesar, saj ni skvržen. Upal je, da je Hermiona že ugotovila, kdo je R. A. B. Vedel je, da ga to ne bi smelo preveč skrbeti a vse kar je čutil je bil čuden občutek praznine, ki je rasla med njem in njegovimi prijatelji. Verjetno je to zato, ker je ravno izgubil četrto najbolj pomembno osebo v njegovem življenju. Njegovi starši, Sirius, Dumbledore… vsi so ga zapustili. Ostal je le Harry.
Ura v pritličju je odbila enajst. Harry je začutil, kako njegove veke postajajo vse težje in se je odpravil v posteljo. Ko se je preoblekel, je zlezel pod odejo in očala postavil na nočno omarico. Čudne misli so se podile po njegovi glavi, Spraševal se je kaj bi se zgodilo, če bi bili njegovi starši še živi. Želel si je samo enega pogovora z njima, samo enega. Le nekaj besed bi zadostovalo. Harry je pomislil na svojega botra Siriusa, ki je umrl zaradi Krasotilje L’Ohol. Če bi bili le še živi… Imel je občutek, da ravno izdaja Dumbledora, ko razmišlja o smrti svojih staršev, ko pa bi moral žalovati za njim. Hrryeve oči so že skoraj zaprte, in njegova zadnja misel v dnevu je bila…
Harry se je zbudil ko je sonce posijalo na njegov obraz. Obrnil se je v postelji in zagodrnjal potem pa odejo povlekel preko glave. Nekdo je potrkal na njegova vrata. »Pojdi stran.« je zamomljal.
Trkanje se ni končalo. »Teta Petunia, kasneje bim pokosil vrt! Samo pusti da spim še nekaj minut!«
Vrata so se na stežaj odprla. Nekdo, nek moški se je na ves glas smejal. »Mislil si, da sem Petunia Dursley?« Harry je obstal. Hitro se je preobrnil v postelji in segel po ocčalih a jih ni dosegel z rokami je grabil po zraku. Soba je bila vsa meglena, a videl je moškega, ki je z drugega konca sobe nekaj pobral. Čez trenutek je v svoji dlani začutil očala in neznanec se je usedel na rob njegove postelje. Harry si je nadel očala… In ni mogel verjeti svojim očem.
Nihče drug kot sam James Potter je sedel na njegovi postelji.
___________
Upam da vam je všeč, če vam je prosim komentirajte, jer mi to zelo veliko pomeni. Se opravičujem da je nadaljevanje tako kratko.

0
0

Ooo this is so emotional really! Zelo dobra samo pazi pri tipkanju spuščaš črke.

0
0

Ooooo huda zgodba!

0
0

Super zgodba

0
0

Hojla,
ful fajn je pa ne se obremenjevat z dolzino zgodbe, pomembna je vsebina in tvoja je super!:)

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*