Odgovorjeno
0
0

Dan je kot otrok želiel v svet. Bolj kot karkoli drugega si je želel svobode, ki bi prišla z izgobo mame. Sicer je vedel da ga mama Margaret varuje a njegova radovednost ga je vedno vodila na streho. Tam je Dan videl poslovneže, ki so se odpravljali na delo in se pozno popoldan vračali k svojim družinam. Videl je otroke, ki so se družili na igrišču. Kdaj pa kdaj je bil priča uličnemu pretepu in si želel, da bi bil tam, da bi stopil v sredino in jih spametoval. Celo življenje je hrepenel pa prijateljih in je bil vedno priča le razdorom. Ločitvam, kraji, sporom. To je videl iz strehe, drugo pa prebral z knjig.
Imel je vsaj to srečo, da je imel vestno mamo. Margaret je je imela svoje napake, kot jih imajo vsi ljudje. In vendaj je imela dobro lastnost, ki je odtehtala osebne pomanjklivosti. Bila je mama. To je pomenilo, da je bila polna ljubezni in sočutja, da se je vedno, vedno žrtvovala za sina in njene odločitve so bile vedno premišljene, vse je naredila, da bi se njenemu sinu godilo kar najbolje. In vendar se je ves čas spraševala, če je dovolj dobra.
——
Zgodaj zjutraj se je Dan odpravil na steho in solze so tekle po njegovih licih. Dlani je stiskal v pesti tako da je z nohti predrl kožo. Pa vendar ga to ni bolelo. Po ulici se je razlegal glas z zvočnika in napovedovalka je brala dnevna obvestila. Njen glas se je nenavadno tresel. “Republiški redarji so sinoči končno aretirali zamaskirano teroristko, ki je zadnjih nekaj let grozila vladni organizaciji. Raziskovalci so nemudoma raziskali njeno ozadje in razkrili njeno identiteto. Sorodnike zloglasne Margarete Bloom so obvestili o rezultatih zaslišanja in mnogi izmed njih so bili močno presenečeni. Namreč, Margarete je pred skoraj dvema desetletjema izginila in redarska raziskava je predvidela, da se je takrat šestnajstletna pripravnica za pomočnico principa, utopila po tem, ko je po zabavi padla z mosta nad dotokom. Zdaj je znano, da je Margarete uprizorila smrt, saj je bila noseča. Po zaslišanju je znano, da je v izolaciji pred družbo vzgajala sina Dana Blooma. Njegovo psihično stanje ni znano, redarska služba pa z vsemi sredstvi preiskuje območje mesta, saj v tem trenutku Dan predstavlja grožnjo vladi. Princip naproša ljudi, da so pozorni in pazlivi.” Prenos se je končal z statiko v zvočnikih in temu je sledila tišina. Dan je ostal sam.Dan se je bal tega dne, aj je vedel ja bo prej ali slej napočil. Dan ko bo moral zapustiti zavetje v katerem je odraščal. Zdaj se je še zadnjikrat razgledal po podzemnem stanovanju. Hodil je po labirintu ozkih hodnikov in se ustavljal ob različnih sobah. Vse je bilo tako močno vtisnjeno v njegov spomin, da se je spraševal če bo zmogel živeti na nepoznanih ulicah. Pa vendar ni mogel ostati, saj so mu bili redarji že zelo blizu. Prejšnje jutro je opazil generalko, ki je izvedla nekaj hišnih preiskav, kmalu bo cela republika vedela, kje je živela zloglasna Margaret.
—–
2. Neznano
Dan je prvič v življenju sam taval po ulici. Zavit v črno jakno se je boril proti neznosnemu vetru. Na levi nadlahti je imel modro prevezo civilnega študenta. Seveda ni bila njegova, mama je hranila nekaj prevez v primeru, da bi morala iz zavetja. Zase je imela rdeče, katere so nosile mame mladoletnikov zanj pa je pripravila predvsem modle in zelene. V republiki so morali vsi nositi preveze, ki so imele med šive vgrajene kodo državljana. Prevezo pa si uporabljal za skoraj vse: vpis v šolo, kupovanje oblačil in hrane, beleženje prisotnosti in lokacije… Ironično je, da jih je nosilo toliko ljudi, pa so le redki ugotovili zakaj res služijo. Namenjene so temu, da lahko redarji in specialisti spremljajo vsak tvoj korak in te popolnoma oropajo zasebnosti.
Dan je seveda nosil prirejeno prevezo. Dan ni nikoli pozabil maminih besed, ko je rekla “Ne dovoli da te nadzirajo.” Le njej v spomin bo v spominu nosil vsako njeno besedo.
“Hej, pridi vendar na toplo. Ali si znorel, da takole hodiš naokrog v tem mrazu?!” Dan, prej zamišljen, je zdaj pred sabo zagledal rdečelaso dekle. Tudi ona je nosila modro prevezo, le da je imela njena na robu rdečo črto. To je pomenilo da študira medicino. Le zelo bogati se lahko prebijejo na te fakultete. A ona ni bila bogata. Dan jo je večkrat videl s strehe in vedel da je študij plačevala z denarjem, katerega je prislužila v baru.
Povabila ga je da stopi noter in tako je tudi storil. V trenutku, ko je vstopil, ga je pozdravila živahna glasba in vonj po cvrtju. Bilo je toplo in prijetno vendar Dan še nikoli ni videl toliko ljudi v eni sobi.
“Torej, ti si verjetno nov? Nisem te še videla.” je začela rdečelaska.
“Ja. Tako nekako.” Danu se je zapletal jezik, saj še nikoli ni govoril z nekom, ki ni bil njegova mama.
“Tako nekako? Ne zveniš prav prepričljivo. No vseeno jaz sem Harriet, tukaj delam.”
“Harriet. Lepo ime imaš, kaj ni bilo tako ime prvi princeps?” je Dan nadaljeval pogovor. Harriet je bila žena prvega Republiškega principa, to je vedel, saj ga je mama kar nekaj časa opominjala, da je Harriet tista, ki je uvedla zakon za družine in ne Britanska princesa.
“Tako je. Večina ljudi ne najde povezave. Moja mama je bila zgodovinarka, zato je zame izbrala nenavadno ime. Ko sva že pri imenih, kako je ime tebi?”
“Dan… Mislim Daniel.”
“Lepo te je bilo spoznati Daniel. Prisežem, da sem to ime že nekje slišala.” seveda ga je. Po zvočniku, ravno pred kakšno uro, ko je napovedovalka brala novice. Poročali so o usmrrtitvi Margarete Bloom in nekajkrat omenili sina. Daniela Blooma najverjetneje čaka enaka usoda.

__________________________
Oprostite, oprostite mi zaradi mojega pisanja. Prosim da razumete, da sem utrujena in upam da bodo naslednja poglavja boljša. Rada pa bi napisala nekaj podrobnosti o svetu v katerem se doga ja naša zgodba.
Čas dogajanja je ne tako daljna prihodnost. Okoli druge polovice 21. Stoletja. Po vojni je bila večina mest porušenih, stare države pa so razpadle. Ljudje, ki so preživeli vojno so se zbrali v mestih, kjer je bilo življenje še mogoče. Tako je nastala Republika, ki je zveza mest severne amerike. Državo vodi diktator pod nazivom princip in njegova žena princeps je vrhovna pomočnica. Pomaga jima še nekaj ministrov a je njihova oblast omejena. V mestih so uvedli različne zakone npr. Družina ima lahko največ dva otroka, razen nekatere izjeme; vsak državljan mora imeti prevezo (kaže njihov družben status in je “vladna sledilna naprava”), šole so plačljive, mladoletna dekleta izgubijo državljanske pravice, če so noseče izven dogovorjene partnerske skupnosti….
Margaret je bila članica revolucionarnega gibanja zamaskiranih in je bila zaradi grožnje principu obravnavana kot kriminalka. Več o njej kasneje… Dan je Margaretin otrok, katerega je ves čas skrivala pred javnostjo
________________________
Harriet je bila zadnjih nekaj dni zelo pozorna na neznance. Ko je zagledala fanta z modro prevezo, je storila točno to, kar so ji rekli naj stori. Brez pomisleka ga je povabila v bar, saj je vedela, da sam tega ne bi storil. Študentje nimajo vstopa v javne stavbe, vsaj ne brez vabila. Harriet je nato le odigrala naučen scenarij. Povabi ga k sebi, zamoti ga, vprašaj ga po imenu. Tako preprosto je bilo. “Dan, mislim Daniel.” no zdaj vem, si je mislila Harriet, zdaj te imam. Zdaj ko je vedela ime, je morala poskrbeti, da ne odide. To je bilo še bolj preprosto. Uspavalna tableta, raztopljena v kokakoli. Čez pet minut je spal kot ubit. Grima, lastnika bara, je prosila, da Daniela odnese v zgornjo spalnico. Vključila je tablico in na ekranu se je začela izpisovati dolga koda, katere Harriet ni razumela, vedela pa je, da beleži temperaturo sobe, lokacijo, zvoke mikrovalovne šume in še marsikaj. Ko se je koda izpisala do konca, je prejela avtomatsko sporočilo:
16:35, baza.
Potem je čakala.
Minila je ura, nato dve, štiri… Harriet je zaspala.

——–
Nekdo jo je zbudil. Ne nekdo. Skupina glasnih ljudi. Bili so jezni, mogoče besni, Harriet ni bila prepričana, saj je bila še nekoliko omotična zaradi sanj.
Pomela si je oči in končno zagledala sobo pred sabo. Bila je polna redarjev, vsi so nosili temno modre uniforme in zlate preveze. Kar je Harriet presenetilo, je bilo dejstvo, da ni nikogar poznala. Kaj ti ljudje počnejo v mojem stanovanju, se je spraševala. Potem pa se je spomnila svoje naloge in v trenutku je spoznala kakšno napako je storila. Kje je fant?
_________________________
Daniel
Je prekljinjal svojo mamo, če ga ne bi držala v izolaciji od sveta. Če bi ga učila, da so ljudje tako zahrbtini, bi bil zdajlje nekje na varnem. Kakorkoli, Dan ni imel take sreče. Ni mogel verjeti, da je že prvi dan izven zavetja zataval naravnost v past.
Počutil se jr tako nemumnega. Le zakaj ji je izdal svoje ime? Naslednjič bo moral biti bolj pazliv. Zato si je zadal nekaj novih preživetvenih pravil:
1. Ne zaupaj puncam
2. Ne pij iz neznančevega kozarca
3. Ostani buden.

Zdaj je bil spet na begu, veter je bičal njegov obraz in začelo je snežiti. Tekel je že četrtino ure in noge so se mu že šibile pod telesom. Uspavalo je počasi prenehalo delovati a je njegovo telo hrepenelo po počitku.
Nadaljeval je svojo pot proti rezervni bazi, kjer je njegova mama hranila zaloge. Vedel je kje se nahaja in kako priti v notranjost a sam še nikoli ni bil tam. Samo še nekaj ulic, si je mislil a v spominu je imel narisan zemljevid, na katerem je vse izgledalo tako blizu. Tukaj zavij in še enkrat čez petdeset metrov, blizu je bil. Ulica se je kmalu zožila na zono za pešce in kmalu še toliko, da bi se lahko z rokama dotaknil stavb, ki so se stiskale skupaj. Končno je prišel do naslova, katerega je imel napisanega na beležnik.

Dan je brez težav vsopil v ogrevan prostor, napolnjen z različnimi omarami. Od tam je vodilo nekaj hodnikov, ki so ga močno spominjali na domače zavetje. Sprehodil se je po prostoru in z svetilko beležnika pregledal omare. Potem pa se je odpravil proti prvemu hodniku, nakar je nekaj počilo. Kot odmev je zaslišal par glasov, človeških glasov. Dan ni bil sam. Zgrabila ga je panika, tu bi moralo biti varno, zakaj so potem v bazi še drugi ljudje. Dan je v glavi spisal celo zbirko negativnih scenarijev, med katerimi se mu je najhujši zdel ta, da so redarji že odkrili njegovo lokacijo, ga celo prehiteli na poti do cilja. Upal je da se moti. Počasi se je premaknil proti hodniku a kmalu ugotovil, da se mu osebi pribljižujeta, zato se je skril v najbližjo omaro. Soba naenkrat ni bila več prazna.
“Magnus! Da se mi takoj prikažeš tukaj!” je zavpila ne ženska, najstnica. “Kaj sem ti rekla, da ne puščaj oblačil v predprostoru. Kako si nemaren.” Dan se je spomnil, da je jakno odložil na zabojnik z zelenjavo. Kako neumno.
“Nisem bil jaz, sestrica. Pomiri se.” je odgovoril fant, nič starejši od Dana. Tadva že nista redarja, si je mislil a si še vedno ni upal stopiti z omare.
“Ne igraj se z mano, čene te bom… Čakaj malo. Si kaj slišal?”
“Ne.” Ji je odgovoril fant.
“Prepričana sem, da sem…” že preden je uspela dokončati poved, so se vrata omare v kateri se je skrival Dan na stežaj odprla. “No, no, no. Pa mogoče le nisi bil ti Magnus. Poglej ga kako je premočen.” Dan je moral pomežikniti, da se je navadil na svetlobo v prej temni sobi. Pred njim je stala visoka in kar malo presuha najstnica. Bila je lepa a njen obraz je kazila dolga bela brazgotina, ki je potekala od levega ušesa pa vse do rožnatih ustnic. Za njo je stal nižji temnolasi fant.
“No, sem ti rekel da nisem bil jaz.” je pristavil Magnus.
Dekle se je obrnilo proti Danu in ga ogovorila. “No ja predvidevam, da smo tukaj z istim razlogom.”
Dan je končno našel besede. “Saj to je rezervna baza kajne?”
“Je je. Torej tudi ti bežiš?” je odgovoril fant.
“Tako nekako. Vidva tudi? Kdo sploh sta?” Dan je imel veliko vprašanj, na katera je želel odgovore. Neznanca v bazi sta ga rahlo pretresla. Ali jima lahko zaupa?
“Jaz sem Donja in tale štor za mano je Magnus. Mislim jaz sem sem prišla pred nekaj meseci, on pa približno dva tedna za mano. Res upam da boš ti kaj boljša družba.” Donja je govorila zelo hitro in Dan je zasledil kanček britanskega naglasa.
“Dobrodošel v bazi, bratec.”

________________________
Tako tukaj je nadaljevanje, upam da vam je všeč (če sploh kdo bere) tako, Dan je zdaj v bazi in upa da bo tam kolikor toliko varen. Donja in Magnus sta na podobnem položaju kot Dan, Redarji ju iščejo, saj sta otroka zamaskiranih. Več o njiju v nadaljevanju. Če bo nadaljevanje… Ne vem. Prosim da komentirate če preberete, da sploh vem ali je ok.
__________________________
Tako, Art3mis se vrača! Tole je zgodba do zdaj in je samo kopirano iz svetovalnice, tako da bo vse zbrano na istem mestu. Če ste že pozabili za kaj se gre, si lahko še enkrat preberete. ČE ŠE NISTE ZAČELI, JE ZGODBA TU. nadaljevanje bom poiskusila napisati čim pres ampak se opravičujem, ker zadnje čase nimam veliko časa.

  • Art3mis
    Hvala vsem, ki me podpirate in ok vsako mnenje šteje (samo moje mnenje) ampak v redu resno?
Najboljši odgovor
0
0

Neeeeee!!!”samo moje mnenje” si prebral to zgodbo… Mislim ok če si jo in ti ni dobra… What… Kaj pa ti je potem zanimivo? Ok te zgodbe je samo začetek in meni je zelo dober kontekst… Tako mi je dobra! Tako da ja zgodba NI BEDNA. Samo kaj je naredila Harryet! :O :O….

Art3mis prosim nadaljuj

0
0

Bedna zgodba

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*