0
0

»Morali bi naprej, če želimo, da nas ne ujamejo, potem pa bi morali zamenjati smer,« reče Risa. »Pravtako pa bi morali razmisliti o krinki.«
»Kako to misliš?« vpraša Connor.
»Ne vem no. Njprej se moramo preobleči. Se postriči. Iskali bodo dva fanta in dekle. Mogoče se lahko pretvarjam, da sem fant.«
Connor jo dobro premeri in se nasmehne. Risa je lepa. Ne na Arianin način, na boljši način. Ariana je bila lepa zaradi vseh pigmentnih injekcij in make upa. Risa je lepa na naraven način. Ne da bi razmišljal, conor z roko seže proti njenim lasem in nežno reče, »Meni se zdi, da ti nikoli ne bi mogla biti fant.«
In nato je njegova roka zvita za njim in njegovo celo telo se obrne v zraku. Connorja tako boli, da ne more niti izgovoriti preproste besede »Avč.« Vse kar reče je, »Eh-eh-eh!«
»Še enkrat se me dotakni pa ti bom odtrgala roko,« reče Risa. »Si dojel?«
»Ja. Ja. Prav. Roke stran. Razumem.«
Pri hrastu se Lev zasmeji, saj ga verjetno pogled na Connorjevo bolečino močno zabava.
Risa ga spusti a njegova rama še vedno boli. »Tega ti ne bi bilo treba storiti,« reče Connor, ki poiskuša prikriti sledi bolečine v svojem glasu. »Saj te nisem hotel poškodovati ali karkoli takega.«
»Ja, no tega zagotovo ne bi storil,« reče dekle, katere glas ima zdaj pridih krivde zaradi njene eksplozivnosti. »Ne pozabi, da sem živela v državnem domu.«
Connor prikima. Ve kakšni so DrDomovski otroci. Že zelo mladi se morajo naučiti skrbeti sami zase in njihova življenja ravno niso prijetna. Moral bi vedeti da je ne-dotikaj-se-me tip dekleta.
»Am oprostita,« reče Lev, »ampak nikamor ne moremo, če bom kar tako privezan na drevo.«
Connor še vedno ne mara preračunljivega pogleda v Levovih očeh. »Kako naj veva da ne boš pobegnil?«
»Ne bosta vedela, dokler me ne odvežeta, jaz sem talec,« reče Lev. »Ko me osvobodita, bom postal ubežnik, tako kot vidva. Privezan sem sovražnik. Svoboden prijatelj.
»Če ne pobegneš,« odgovori Connor.
Risa se naveličana pogovora loti odvezovanja vitic. »Če ga nočeš pustiti tu, bova morala tvegati.« Connor poklekne, da bi pomagal in v nekaj trenutkih je Lev prost. Ustane in se raztegne ter z roko seže proti delu ramena, kjer ga je zadela uspavalka. Njegove oči so še vedno ledeno modre in neberljive a očitno je da Lev ne namerava pobegniti. Mogoče se je premislil o dolžnosti darovanja desetine. Mogoče je le dojel smisel v preživetju.
8. Risa
_______________
Prosim komentirajte ali pa naju kontaktirajte na mail art3mis.demosthenes@gmail.com
Upava da vam je nadaljevanje všeč.

0
0

Najboljša. Prosim nadaljuj.

0
0

Hvala Alinor. 🙂

  • Demosthenes
    Tvoja zgodba je tudi najboljša.
Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*