0
0

Connor je skrivanje na stranišču že velikokrat prakticiral. A pred tem dnem je bil razlog za to le, da se je izognil pouku. A danes ga ne pričakujejo v razredu in če ga zasačijo bodo posledice več kot le sobotni pouk.
K straniščem se izmuznejo po tem, ko je zazvonil zvonec, ki je naznanil prvo uro in Connor je hitro delil svoje dolgoletne izkušnje. Kako ločiti otroške korake od korakov učiteljev. Kdaj dvigniti noge, da te nihče ne vidi in kdaj preprosto poveš, da je razdelek zaseden. Zadnje bi delovalo pri Risi in Levu, saj je njegov glas še visok a Connor se ne bi za nič na svetu pretvarjal, da je punca, saj bi ga globok glas nemudoma izdal.
Držijo se skupaj a vendarle se držijo narazen. Vsak zasede svoj razdelek. Na srečo vrata stranišča zaškripajo ko se odprejo, tako da bodo opozorjeni, ko kdo vstopi. Pred prvo uro je na stranišču nekaj deklet a kmalu odidejo ter skupina ubežnikov ostane sama v tišini, katero prekinja kapljanje iz pokvarjene pipe.
»Niti do kosila nam ne bo uspelo,« re«e Risa iz razdelka na Connorjevi levi. »Tudi če se mali ne zbudi.«
»Presenečena bi bila, če bi vedela kako dolgo se lahko skrivaš na stranišču.«
»Se pravi, da si to če počel?« vpraša Lev v desnem razdelku.
To verjetno dokazuje točnost Levove predstave o njem. Pa naj verjame, da je ‘slabo seme’. Verjetno ima prav.
Vrata zaškripajo in trojica hitro preneha s pogovorom. Sliši se hitra hoja, učenka v copatih. Connor in Lev dvigneta noge Risa pa jih ne premakne, tako kot je bilo v načrtu. Dojenček zazeka in Risa se odkašlja, da tako prekrije zvok. Dekle opravi v manj kot minuti in odide.
Po tem, ko se vrata zaprejo, dojenček zakašlja. Connor sliši, da je zvok lep, ne kaže bolezni. To je dobro.
»Če vaju slučajno zanima,« reče Risa, »punčka je.«
Connor pomisli, da bi prosil Riso, če lahko drži otroka a se zave, da bi bilo v tem več težav kot koristi. Ne ve kako moraš držati dojenčka, da ne joka. Takrat pa začuti potrebo po tem, da razloži, zakaj je za hip izgubil pamet in vzel otroka. To jima dolguje.
»Zgodilo se je zaradi fantovih besed,« nežno reče Connor.
»Kaj?«
»Pri vratih je fant rekel, da so bili SPET štorkljani.«
»In kaj potem?« reče Risa. »Veliko je družin, kjer štorklja pride večkrat.«
In potem se z druge strani oglasi Lev, »To se je zgodilo naši družini. Imam dva brata in sestro, katere je prinesla štorklja preden sem se jaz rodil. Nikoli niso bili problem.«
Connor se sprašuje ali je Lev dejansko mislil, da jih je prinesla štorklja ali je to besedo uporabil kot izraz. Odloči se, da raje ne bi vedel. »Kakšna super družina. K sebi sprejemajo tuje dojenčke, svoje otroke pa pošljejo na razvezovanje. Oh oprosti na desetino.«
Očitno užaljen, Lev reče, »Dajanje desetine je v svetem pismu, nek del sebe si dolžen darovati. In tudi štorklanje je v svetem pismu.«
»Ne pa ni.«
»Mojzes,« reče Lev. »Mojzesa je mama položila v košaro in ga spustila po Nilu, da ga je našla faraonova hči. On je bil prvi štorkljan otrok in saj veš kakšno veličino je doživel!«
»Ja.« reče Connor, »Ampak kaj se je zgodilo z naslednjim otrokom, ki ga je našla v Nilu?«
»Ali bi lahko govorila tišje?« reče Risa. »Lahko bi vas kdo slišal na hodniku in kaj če zbudita Didi.«
Connor za trenutek ostane brez besed. Ko spet spregovori je to le šepet a se v sobi prekriti s ploščicami vse sliši desetkrat glasneje. »K nam je prišla štorklja, ko sem bil star sedem let.«
»Vav konec sveta.« reče Risa.
»Ne ni tako. Poslušaj naprej. V družini sva bila že dva biološka otroka in moja starša nista načrtovala tretjega. Ampak potem se je pred pragom pojavil ta otrok in starša je zajela panika… potem pa se ne«esa domislita.«
»Ali želim slišati?« vpraša Risa.
»Verjetno ne.« ampak Connor ne bo odnehal. Vedel je namreč, da zgodbe ne bo nikoli povedal, če ne v tistem trenutku. »Bilo je zgodaj zjutraj in moji starši so si dejali, saj še nihče ni videl, da smo dobili štorkljo. Torej, naslednje jutro je oče nesel dojenčka na prag sosednje hiše.«
»To je kaznivo,« reče Lev. »Ko dobiš štorkljo je otrok tvoj.«
»Ja ampak moji starši so si rekli, kdo bo pa vedel? Prisegli smo si, da bomo obdržali skrivnost in čakali smo na novice o nepričakovanem obisku pri sosedih… a novic ni bilo. Nikoli niso govorili o štorkljanem otroku in tudi mi jih nismo mogli vprašati o tem, saj bi se takoj izdali.«
Medtem ko Connor govori ima občutek, da se stene okoli njega krčijo.
Ve da sta Lev in Risa ob njem a ne more pregnati prepričanja, da je popolnoma sam.
»Nekaj dni se ni zgodilo nič posebnega. Bilo je tiho. Potem pa po dveh tednih odprem vrata in vidim na, dolgočasnem predpražniku, še enega dojenčka v košari… in spomnim se… spomnim se, da sem se skoraj zasmejal. Ali lahko verjameta? Mislil sem, da je smešno, obrnil sem se k mami in rekel ‘Mama sper smo bili štorkljani’ prav tako kot tisti fant. Moja mama je prijela otroka in ga odnesla v hišo potem pa je ugotovila…«
»O ne!« reče Risa, ki hitro poveže dogodke, še preden Connor reče: »Isti otrok je!« Connor se trudi, da bi se spomnil dojenčkovega obraza a mu to ne uspe.
__________________________
Tako nadaljevanje je tu! Verjetno bova ta vikend objavila vsak dan, da malo povspešimo pot k zapletom in razpletom. Hvala vsem, ki berete najino zgodbo in najlepše zahvale za pozitivne komentarje.
In da ne bo nesporazumov midva z Demosthenesom nisva par.

0
0

Super kot vedno. Saj nevem kaj naj še rečem sem brez besed, mogoče to, da sem mislila, da bo Connorjev rasplet čisto drugačen, da je bul njegov bratec štorkljan, ampak tole je kar zapleteno?

0
0

Vsak del ne boljsi tko ko zmeraj

0
0

Me veseli, da vam je všeč.

0
0

Super je! Vsec mi je da se zgodba zapleta.Komaj cakam nov del!

0
0

Ok sva že napisala nadaljevanje samo bova še malo počakala, da ne bo vse na enkrat. Tam okoli šestih bova objavila. Mogoče prej ali pa kasneje ampak gotovo še danes.

0
0

coooooll,všeč mi je!!!

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*