0
0

V glavi vidi podobo dojenčice, katero Risa drži v naročju. »Izkazalo se je, da smo si malo štorkljo podajali od hiše do hiše, cela dva tedna. Vsako novo jutro, se je pojavil na pragu druge hiše… a nekaj je bilo narobe.«
Vrata se odprejo, zaslišijo se koraki.
Dve punci. Pogovarjata se o fantih in zmenkih in zabavah, na katere starši niso bili povabljeni. Pravzaprav sploh nista šli na stranišče. Spet koraki, vrata se zaprejo in trojica je spet sama.
»Torej kaj se je zgodilo z dojenčkom?« vpraša Risa.
»Ko je ponovno pristal na našem pragu, je bil bolan. Kašljal je kot tjulenj, imel je rumenkasto kožo in otekle oči.«
»Zlatenica,« reče Risa. »Kar nekaj otrok v državnem domu jo je dobilo.«
»S starši smo ga peljali k zdravniku a mu ni bilo pomoči. Tam sem bil, ko je umrl. Videl sem ga umreti.« Connor zapre oči in stisne zobe, da zadrži solze. Ve da solz nihče ni opazil a Connor ni želel, da spet pridejo. »Spraševal sem se, zakaj bog želi, da se otroci sploh rodilo, če ne bodo nikoli ljubljeni?«
Zanimalo ga je, če bo Lev kaj dodal na to temo. Ko je prišlo do boga, je Lev trdil, da ima vse odgovore. Ampak vse kar je rekel je bilo, »Nisem vedel, da verjameš v boga.«
Connor si vzame trenutek, da se pomiri in potem nadaljuje.
»Torej, ker je bil po zakonu član naše družine, smo plačali pogreb. Niti imena ni imel, in moja starša tega nista želela storiti, saj je bilo že prepozno. Klicali smo ga le ‘mali Lassiter’, in kljub temu, da ga nihče ni hotel, se je pogreba udeležila cela ulica. Ljudje so jokali, kot da je otrok umrl njim… In takrat sem se zavedel, da so tisti ki so jokali, te osebe, ki so si dojenčka podajale iz praga na prag. Bili so krivi, tako kot moji starši, pomagali so pri umoru.«
Njegovim besedam je sledila tišina. Pokvarjena pipa potihne. Na fantovskem stranišču nekdo potegne vodo in zvok votlo odmeva po dekliškem stranišču.
»Ljudje ne bi smeli predajati štorkljanih otrok.« reče Lev.
»Ljudje ne bi smeli štorkljati svojih otrok.« odgovori Risa.
»Marsičesa ne bi smeli početi,« reče Connor. Ve da imata oba prav a to nič ne spremeni. V popolnem svetu, bi vse mame želele svoje otroke, in neznanci bi odpirali vrata svojih domov tistim, ki so neljubljeni. V popolnem svetu bi bilo vse belo ali pa črno, prav ali narobe in vsi bi vedeli razliko. Ampak to ni popoln svet. Problem so ljudje ki verjamejo, da je.
»Samo želel sem, da vesta.«
Po nekaj trenutkih zazvoni šolski zvonec in na hodniku završijo nešteti glasovi učencev. Vrata stranišča se odprejo. Dekleta se smejijo in razmišljajo o mnogih nepomembnih stvareh.
»Naslednjič pa si obleči obleko.«
»Ali si lahko izposodim tvoj učbeniki za zgodovino?«
»Ta test je bil nerešljiv.«
Sledi stalno škripanje vrat in vsake toliko časa nekdo potrka na Connerjev razdelek. Nihče ni tako visok, da bi pogledal z vrha in nihče nima želje po tem, da bi pogledal pod vrati. Zvonec ponovno zazvoni in še zadnje dekle pohiti k pouku. Uspelo se jim je skriti do druge ure. Če bo šlo po sreči ima šola polurni odmor za kosilo. Mogoče bi jim takrat uspelo pobegniti. V risinem razdelku se zasliši, da se otrok zbuja, vendar ne joka. Še malo pa bo lačna.
»Kaj pa če zamenjamo razdelke?« vpraša Risa. »Če bo kdo prišel dvakrat, bi lahko kaj posumil, če bi videl moje noge v istem razdelku.«
»Dobra ideja.« pozorno prisluhne, da se prepriča, da ni nikogar na hodniku potem pa odpre vrata svojega razdelka ter se zamenja z Riso. Tudi Levova vrata so odprta ampak fant ne izstopi. Connor do konca odpre Levova vrata. Ni ga tam.
»Lev?« pogleda k Risi in ta le zmaje z glavo. Pregledata vse razdelke in potem spet tistega v katerem se je skrival Lev, kot da se bo pojavil tam. A Lev je izginil. In Didi začne jokati tako glasno, da se tresejo stene.
____________________________________________________
Tako, zdaj veste, da se ne držim ure (rekla sem da bom objavila že pred eno uro) ampak ok. Torej, kot obljubljeno, sva napisala nov del, upava, da vam je všeč in če vam je, bi vas lepo prosita, da napišete komentar. Če želite lahko nadaljevanje (24 del) objaviva že jutri.
__________________
Art3mis.demosthenes@gmail.com
__________________
Art3mis in Demosthenes

1
0

Jutri ob enih zjutraj.

0
0

Super!!

0
0

cool

0
0

Kdaj pride nov del?

0
0

noorroooooo!!!

0
0

To.Je.Mega.Resno mislim.Komaj cakam novi del!

0
0

:ooOOOOO

0
0

Ja dejta čim prej!!!!!!!

Prikazujem 8 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*