0
0

15. LEV
Lev ve da mu bo razneslo srce.
Eksplodiralo bo in on bo umrl kar tam v šolski avli. Po tem, ko je zvonec naznanil konec odmora, so se njegovi čuti močno izostrili. Odklenil je vrata svojega razdelka in pet minut držal roko na kljuki, da bi elektronski pisk zvonca prekril zvok odpiranja vrat. Totem je moral na drugo stran stranišča ne da bi drugi slišali škripanje njegovih novih superg (za tihotapljenje preko stranišča ravno niso ‘super’) Ni mogel odpreti vrat, ker bi izgledal sumljivo, če bi čisto sam odkorakal iz stranišča. Tako je počakal, da je v stranišče stopilo prvo dekle. Glede na to, da je zvonec ravno zazvonil, je moral počakati le nekaj sekund. Odprla je vrata in on se je izmuznil čeznje in upal, da ne bo rekla česa, kar bi ga izdalo. Če bi rekla kaj o tem, da je bil v dekliškem stranišču fant, bi Connor in Risa vedela, kaj se dogaja.
»Naslednjič pa si obleči obleko,« mu je rekla punca, ko je Lev pohitel stran in njena prijateljica se je zasmejala. Je bilo to dovolj, da sta Risa in Connor ugotovila, da je pobegnil? Ni se obrnil, da bi ugotovil le nadaljeval je svojo pot. Zdaj pa je izgubljen na hodniku v ogromni srednji šoli in njegovo srce mu močno razbija. Gruče otrok hitijo k naslednji uri, se zaletavajo vanj in ga dezorientirajo. Večina učencev je višjih od Leva. Grozeči so. Strašljivi. Tako si je vedno predstavljal srednjo šolo. Nevaren kraj poln skrivnosti in nasilnih fantov. Nikoli ga ni skrbelo za to, saj je vedel, da je ne bo nikoli izkusil. Pravzaprav je bila njegova največja skrb v življenju to da preživi osmi razred.
»Oprosti, ali bi lahko povedal, kje je zbornica?« je vprašal enega izmed počasnejših učencev.
Fant ga pogleda, kot da bi bil mali Lev z Marsa. »Kako da tega ne veš?« zmaje z glavo, se obrne in nadaljuje svojo pot. Naslednji fant mu pokaže smer v katero mora iti.
Lev ve da mora stvari postaviti na pravo mesto. In to je najboljši kraj, da to stori: šola. Če obstajajo kakšni skrivni načrti, da ubijejo Connorja in Riso, se to ne bo zgodilo to, saj je v bližini toliko najstnikov in če dogodek izpelje na pravi način, se to sploh ne bo zgodilo. Če vse stori prav bodo vsi trije varni napoteni proti darovalskemu centru, tako kot je prav. Tako kot je bilo načrtovano. Misel na to, da ne ve kaj se bo zgodilo naslednjo uro, ga še vedno straši.
To da so ga ločili od namena, je Leva najbolj vrglo iz tira. Ampak ve zakaj je bog hotel, da se to zgodi. To je preizkušnja. Pokazal mu je, kaj se zgodi z ljudmi, ki kljubujejo svoji usodi: izgubijo se na vse možne načine. Vstopi v glavno šolsko pisarno in stopi pred okence. Počaka, da bi ga kdo opazil ampak tajnica je prezaposlena z urejanjem nekih dokumentov. »Gospa…«
Končno ga pogleda. »Kako ti lahko pomagam dragi?«
Fant se odkašlja. »Moje ime je Levi Calder in dva pobegla razvezanca sta me ugrabila.«
Ženska, ki mu prej ni posvečala dosti pozornosti, ga je končno popolnoma slišala. »Kaj si rekel?«
»Ugrabili so me. Skrivali smo se na stranišču ampak sem pobegnil. Onadva sta še vedno tam. Tudi dojenčka imata.«
Gospa vstane in nekoga pokliče, glas se ji trese in izgleda, kot da bi ravno videla duha. Pokliče ravnatelja in on pokliče varnostnika.
Čez minuto, je Lev že v šolski ambulanti in zdravnica ga pretipava kot da bi imel vročino.
»Ne skrbi,« reče. »Karkoli se ti je že zgodilo, je zdaj v redu.«
Iz ambulante Lev ne more izvedeti, ali so ujeli Connorja in Riso. Upa, da če so ju, da jih ne pripeljejo sem. Ob misli na to, da bi se moral soočiti z njima, povzroči občutek sramu. Ne bi ga smelo biti sram glede tega, da dela kar je prav.
»Poklicali smo policijo, vse bomo uredili,« mu poroča zdravnica. »Kmalu boš šel domov.«
»Ne grem domov,« ji odgovori. Zdravnica ga začudeno premeri in zato se odloči, da ne bo nadaljeval. »Ah pozabite. Ali lahko pokličem starše?«
Presenečena ga pogleda. »Misliš, da še nihče ni storil tega?« pogled preusmeri k šolskemu telefonu v kotu sobe a namesto tega iz svojega žepa potegne mobilni telefon. »Pokliči jih in jim povej, da si v redu in vzemi si čas.«
Za trenutek ga gleda potem pa se odloči, da mu da malo zasebnosti in zapusti sobo. »Zunaj bom, če me boš potreboval.«
Lev začne tipkati a se ustavi. Ne želi govoriti s starši.
Izbriše številko in vtipka drugo potem pa pritisne tipko kliči.
Oglasi se ob drugem pisku.
»Prosim?«
»Pastor Dan?«
»Za trenutek traja tišina a potem sledi razjasnjenje. »Sveti bog, Lev? Lev, si to ti? Kje si?«
»Ne vem. V neki šoli. Poslušaj moje starše moraš prepričati, da ustavijo policijo! Nočem, da ju ubijejo.«
»Lev, kar počasi. Ali si v redu?«
»Ugrabila sta me ampak me nista poškodovala zato nočem, da ju kdo poškoduje. Reči očetu naj popusti s policijo!«
»Ne vem o čem govoriš. Policija za to ni nikoli izvedela.«
Lev ni pričakoval takega odgovora. »Nikoli niste… kaj?«
»Tvoji starši so želeli. Želeli so zagnati vik in krik o tem, kaj se je zgodilo. Ampak sem jih pregovoril, da naj tega ne storita. Rekel sem jima, da je to, da so te ugrabili nekako božja volja.«
Lev zmaje z glavo a s tem ne prežene misli. »Ampak… zakaj bi to storil?«
Zdaj pastor Dan zveni obupan. »Lev, poslušaj me. Pozorno me poslušaj. Nihče ne ve, da si izginil. Vsi mislijo, da si že dal desetino in ljudje ne postavljajo vprašanj o otrocih, ki dajo desetino. Ali me razumeš?«
»Ampak če hočem dati desetino. Moram. Moraš poklicati starše in jim povedati. Moraš mi pustiti, da dam desetino.«
Pastor Dan, je jezen. »Ne zahtevaj, da to storim! Prosim ne zahtevaj, da to storim!« Zdi se, kot da se z nečim bori a to nekaj ni Lev.
To je tako daleč od Levove predstave pastorja Dana, da ne more verjeti, da je to tista oseba, ki jo je poznal vsa ta leta. Je kot da bi tujec ukradel pastorjev glas a ne njegovih prepričanj.
»Lev mar ne vidiš kakšne možnosti imaš? Lahko se rešiš. Zdaj si lahko kdorkoli.«
Naenkrat Lev spozna resnico. Pastor Dan mu ni rekel, naj teče stran od ugrabiteljev. Nagovarjal ga je, naj pobegne od njega.
Stran od staršev. Stran od desetinjenja. Po vseh ceremonijah in lekcijah in pogovorih o njegovi sveti dolžnosti, se izkaže, da je vse laž. Lev je bil rojen zato, da bo desetina. In človek, ki ga je prepričal, da je to častna in čudovita usoda ne verjame v svoje besede.
»Lev? Lev, ali si še tam?«
Je, vendar si želi da ne bi bil. Noče odgovarjati človeku, ki ga je vodil do prepada samo zato, da se je zadnji trenutek obrnil. Zdaj se Levova čustva vrtinčijo kot kolo sreče. Za trenutek je besen nato čuti olajšanje. V trenutku ga preplavi tak strah, da ga lahko voha kot kislino v nosnicah in naslednji trenutek je radosten kot takrat, ko je zamahnil s kijem in zaslišal trk žoge ob les. Zdaj se počuti kot tista žoga in drsi proč…
Njegovo življene je bilo kot park za deskarje. Vse linije, tekstura, pravila se nikoli niso spremenila. Ampak zdaj je prestopil prag sveta in se je znašel v popolnoma neznanem ozemlju.
»Lev?« reče pastor Dan. »Strašiš me. Govori z mano.«
Lev počasi in globoko vdihne, potem pa odgovori »Nasvidenje pastor.« in nato brez besed prekine klic.
Lev čez okno vidi prihod policijskih enot. Connorja in Riso bodo kmalu ujeli, če ju še niso. Zdravnice ni več pri vratih pritožuje se ravnatelju glede tega kako obvladuje situacijo. »Zakaj niste poklicali fantovih staršev? Zakaj niste zaklenili šole?«
Lev ve, kaj mora storiti. To ni prav. To je nekaj slabega. Ampak mu je vseeno za to. Izmuzne se iz ambulante mimo zdravnice in ravnatelja ter se odpravi v avlo. Potrebuje le sekundo, da najde to kar je iskal. Seže k majhni škatlici na steni.
Izgubljen sem na vse možne načine.
Potem čuti hlad kovine, ko aktivira požarni alarm.
____________________________________________________
Vem, vem pozno je. In vem da nihče ne bo bral zgodbe pred jutrom ampak tu je, kot obljubljeno. Upam, da dohajate najine objave, če še niste prebrali prejšnjih delov, najprej prebetite tiste. Se mopravičujem za morebitne slovnične napake ampak mislim da se razumemo ob polnoči so umske sposobnosti malo slabše. Upava, da ste uživali v branju in prosiva, da komentirate, ker tako vplivate na to kdaj objaviva nadaljevanje. Pač tako je, če je velik odziv delava bolj zagnano.
Art3mis.demosthenes@gmail.com
Art3mis in Demosthenes

0
0

cezdalje dalse je in cezdalje bolj zanimivo

0
0

nooorrroooooo,tko ka vedno hahahaha 🙂

0
0

Ohhh, še nekdo tako kot jaz objavlja ob polnoči. Zapleti so vedno boljši, res ne vem kaj lahko še pričakujem sploh pa mi je všeč, da nas s temi zaključki pustita ‘v pripravljenosti’ 🙂

0
0

Super je! Vedno znova presenečata:)

0
0

hallo eni komaj cakamo nasledn del aja ta fant je ful cedn Art3mis sreco mas da mas takega prjatla

0
0

Hope, tayra, camm, bella, nora hvala za komentarje in že delava na naslednjem delu ampak bova verjetno za nekaj časa prenehala (2 dni) ker imava še delo za šolo. Potem pa mogoče vsak dan med počitnicami…

  • Art3mis
    A Demosthenes se ti zdi ful cedn?
0
0

ja

0
0

Zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zanimiva zgodba.

0
0

Hvala elf warrior. Se trudiva.

Prikazujem 9 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*