0
0

Obrne se, da bi odšla a stara gospa zavihti svojo palico proti fantu. »Kam pa tako hitro? Ravno me je poklicala Hannah, zato sem vedela, da prihajata.«
Risa še vedno pozibava dojenčka in si oddahne. »Lahko bi nama povedali, ko sva prišla.«
»Potem ne bi bilo tako zabavno.«
Edini kupec v trgovini, se jim je zdaj približeval in s polic pobiral različne predmete na obrazu pa je bilo videti, da mu ponudba ne ustreza.
»Nekaj stvari za otroke imam v zadnji sobi,« reče Sonja dovolj glasno, da jo kupec sliši. »Zakaj ne bi šla tja in me počakala?«
Potem pa zašepeta, »In prosim nahrani malega!«
Zadnja soba ima namesto vrat nameščeno nekakšno zaveso, ki sega od tal do stropa. Če je bila glavna soba založena, zadnja prikazuje vojno bojišče.
Po tleh ležijo stvari, kot so polomljeni okvirji za slike in zarjavele ptičje kletke, vsi predmeti, ki niso bili dovolj dobri, da bi jih prodali. Krama med kramo.
»In ti trdiš, da nama bo ta starka pomagala?« reče Connor. »Videti je, kot da še sama sebi na more pomagati!«
»Hannah je rekla, da bo pomagala. Jaz ji verjamem.«
»Kako, da si bila vzgojena v državnem domu pa še vedno zaupaš ljudem?«
Risa ga grdo pogleda in reče, »Primi jo.« in mu v roke poda dojenčka. To je prvič, da mu jo je dala. Otrok je veliko lažji, kot je Connor pričakoval. Nekaj tako glasnega in zahtevnega bi moralo biti nekoliko težje. Otrokov jok se je polegel, verjetno se je izmučil.
Zdaj ju nič več ne veže na dojenčka. Takoj zjutraj bi ga lahko ponovno štorkljala… pa vendar je Connorju nelagodno, ko pomisli na to. Ničesar nista dolžna storiti. To, da imata dojenčka je njuna neumnost ne pa biologija. Ne želi ga a ne prenese misli na to, da bi ga dobil nekdo, ki bi si dojenčka želel še manj kot on. Njegove misli kmalu postanejo vihar. To je tiste vrste vihar, ki ga je doma vedno spravil v težave. Zameglil bo njegove čute, zato bo vihar znesel na okolico. Tako se je znašel v pretepih, sporih s profesorji ali pa je počel neumnosti. »Zakaj te moramo tako zadrževati?« ga je nekoč vprašal oče in Connor je takrat odgovoril, »Mogoče bi me pa morali razvezati.« Takrat je mislil, da je bilo to smešno.
Risa odpre hladilnik, ki je prav tako neurejen kot preostali deli sobe.
Ven vzame mleko v tetrapaku in poišče skodelico.
»To ni mačka,« Reče Connor. »Ne bo pila mleka iz skodelice.«
»Vem kaj počnem.«
Connor jo gleda, ko Risa po predalih išče čisto žličko. Potem pa mu vzame dojenčka. Usede se in otroka pozibava z več spretnosti, kot je premore Connor. Z žličko zajame mleko in tako nahrani dojenčka. Nekaj časa mali pokašljava, saj ne ve kako pravilno piti potem pa Risa v njegova usta položi svoj kazalec. Nekaj časa vleče njen palec potem pa zadovoljen zapre oči. Za trenutek umakne prst, da uspe v dojenčkova usta položiti še eno žličko mleka potem pa mu dovoli, da še naprej sesa njen prst.
»Vov to pa je impresivno.« reče Connor.
»Nekajkrat se skrbela za otroke v Državnem domu. Naučila sem se nekaj trikov. Zdaj pa samo upajva, da prenaša laktozo.«
____________________________________________________
Tako tule je nadaljevanje, vem nekoliko dolgočasno, ampak ne more se vedno nekaj dogajat. No saj pridemo k akciji. Torej zakaj je tako dolgo trajalo, da sva objavila ta krajši in ne tako zanimiv del…? Šola, pa take zadeva pa trenutno delava na celotni zgodbi, pač ne samo na tem, kaj se dogaja zdaj ampak to kaj se bo z Connorjem, Riso, Levom, Sonjo, Rolandom (jp ta še pride) zgodilo v prihodnosti. Načrtujeva že daleč naprej kar ste opazili že v extras. Pač ja razvezanih ne bo kmalu konec.
_________________
Art3mis.demosthenes@gmail.com

0
0

Komaj cakam nadaljevanje…

0
0

Ok,spet enak komentar kot prejsnic.Super kot vedno!!
Komaj cakam nadaljevanje.

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*