0
0

pogledi so zdolgočaseni, kot da bi bilo zanje to delo tako nenavadno.
Ženska na ravnateljičini levi se predstavi kot socialna delavka, kateri so dodelili Risin ‘Primer’. Do takrat Risa sploh ni vedela, da ima primer.
Izgovori njeno ime. Gospa ne-vem-kdo. Risa si nikoli ne zapomni njenega imena. Preleti liste, na katerih je napisano vse o Risinem življenju, kot da bi brala časopis. »Pa poglejmo, varovanka države si že vse od rojstva. Tvoje vedenje je bilo vzorno. Tvoje ocene so primerne ampak ne odlične.« potem socialna delovka pogleda Riso in se ji nasmehne. »red nekaj dnemi sem videla tvoj nastop. Zelo dobra si bila.«
Dobra, pomisli Risa, ampak ne odlična.
Gospa ne-vem-kdo si ogleduje mapo še nekaj sekund po tem ampak Risa ve da ne gleda več. Karkoli se dogja tukaj je bilo odločeno že dolgo pred tem, ko je Risa vstopila čez vrata.
»Zakaj sem tukaj?«
Gospa ne-vem-kdo zapre mapo in pogleda k ravnateljici in moškemu v dragi opravi. Opravnik pokima in socialna delavka se obrne proti Risi z toplim nasmehom. »Mislimo da si tu dosegla svoj potencial.« reče gospa ne-vem-kdo »Ravnateljica Thomas in gospod Paulson se strinjata z mano.«
Risa pogleda opravnika »Kdo je gospod Paulson?«
Opravnik spregovori, kot v opavičilo. »Jaz sem predstavnik šolskega koncila.«
»Odvetnik? Zakaj je v sobi odvetnik?«
»Samo zaradi procedure,« ji razloži gospa Thomas. Odvetnik z roko popravi kravato, kot da je ravno postala zanka na vislicah. »Šolska pravila pravijo, da mora biti pri takih sojenjih prisoten odvetnik.«
»In kakšno sojenje je to?«
Trije se spogledajo, nihče od njih ne želi razložiti.
Končno spregovori gospa ne-vem-kdo. »Upam da razumeš da je prostora v DrDomovih vedno manj in da znižanje financiranja pomeni, da moramo malo varčevati, tudi pri nas.«
Risa jo mrzlo pogleda. »Državni varovanci imajo zagotovljeno mesto v DrDomu.«
»Res je, ampak to drži le do njihovega trinajstega leta starosti.«
In takrat imajo iz nenada vsi nekaj, kar bi radi povedali.
»Samo toliko denarja imamo.« reče ravnateljica.
»Povečamo lahko standard izobrazbe.« Reče odvetnik.
»Samo najboljše zate si želimo in za druge učence.« reče socialna delavka.
In naprej in nazak kot pri igri pingponga. Risa nič ne reče samo posluša.
»Dobra glasbenica si ampak…«
»Kot sem rekla, dosegla si svoj potencial.«
»Tako daleč lahko greš.«
»Mogoče če bi izbrala manj tekmovalno vrsto študija.«
»No torej to je urejeno.«
»Zvezane roke imamo.«
»Neželjeni otroci se rojevajo vsak dan in niso vsi štorkljani.«
»Zavezani smo da vzamemo tiste, ki niso.«
»Moramo najti prostor za vsakega novega varovanca.«
»Kar pomeni, da moramo izpustiti 5% naših najstnikov.«
»Saj razumeš kajne?«
Risa ne more več poslušati, zato jim zapre usta tako da pove tisto, kar si nihče od njih ni upal izgovoriti.
»Razvezana bom?«
Tišina. To je večji odgovot, kot da bi preprosto rekli ‘ja’
Socialna delavka seže po Risino roko a jo ta izmakne. »Čisto normalno je da te je strah. Spremembe so vedno strašljive.«
»Spremembe?« zavpije Risa, »Kaj mislite z ‘sprememba’? Umreti je malo več kot le ‘sprememba’.«
Odvetnikova kravata se ponovno spremeni v zanko, ki preprečuje krvi, da bi prišla do njegovega obraza. Odpre svojo aktovko. »Prosim gospodična Ward. Ni umiranje. Gotov sem, da bi bilo vsem tukaj bolje, če ne bi izrekla te tako neverjetne trditve. Dejstvo je, da bo 100%tebe še vedno živelo, le v ločeni obliki.« Potem spet seže v aktovko in ven potegne barven letak. »To je letak iz darivalskega centra pri dveh jezerih.«
»To je lep kraj,« reče ravnateljica. »to je naša izbira, kamor pošljemo naše Razvezance. Pravzaprav je bil moj lasten nečak tam razvezan.«
»Dobro zanj.«
»Sprememba.« ponovi socialna delavka, »to je vse. Kot takrat ko led postane voda in ta potem oblak. Živela boš Risa, le v drugi obliki.
Ampak risa ne sliši več. Panika se že pokaže v njeni podzavesti. »Ni treba da sem glasbenica. Lahko počnem kaj drugega.«
Ravnateljica Thomas žalostno odkima. »Bojim se, da je za to prepozno.«
»Ne ni. Lahko telovadim. Lahko postanem vojaška pomočnica. Vojska vedno potrebuje več pomočnikov!«
Odvetnik skomigne in pogleda na uro. Socialna delavka se nagne naprej. »Risa prosim,« reče. »Za to je potrebna določena zgradba telesa, še posebej pri dekletih in veliko fizičnih treningov.«
»Nimam pri tem nobene izbire?« ampak ko pogleda nazaj je odgovor jasen. Dva stražnika skrbita za to, da ne bo imela prav nobene odločitve.
In ko jo vodita stran, pomisli na gospoda Durkina. Z grenkim priokusom Risa pomisli, da bo mogoče njegova želja izpolnjena. Nekega dne bo lahko videl njene roke igrati v Carnegijevi dvorani. Na žalost tam ne bo Rise.
____________________________________________________
Upam da vam je nadaljevanje všeč. Prosim komentirajte, če preberete tudi če je komentar negativen (vedno se lahko popraviva) in res upam da zdaj veste zakaj se gre RAZVEZOVNJE (res ne bi rada razložila)
____________________________________________________
Art3mis in Demosthenes

  • Art3mis
    Hvala Severus Snape, Ginny, Emika, Cammie in Bella, da ste komentirali. :)
0
0

Super zgodba! 🙂

0
0

Lepo. 🙂

0
0

Ta teden sva začela. Pač poznam ga iz šole in vem da zelo dobro piše, tako da sem predlagala da si naredi ime in da skupaj piševa.

0
0

Meni je vajina zgodba zelo všeč. Art3mis, od kdaj pišeš z Demonsthenesom?

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*