0
0

2.10.2015
Zbudila sem se. Pogledala sem okoli sebe in ničesar se nisem spomnila. Pogledala sem v strop. Bele stene. Malo sem pomislila in sklepala sem da sem v bolnici. Spomnila sem se le 2 stvari:da mi je ime Amanda in spomnila sem se nekega travnika povnega marjetic. Še malo sem razmišljala potem pa sem vstala iz postelje. V nogah sem začutila neznansko bolečino in zgrudila sem se na tla. Tam sem ležala kakih pet minut potem pa je v sobo prišla neka ženska. Zakričala je in stekla J meni. V sobo je pritekel še nek moški in me objel. Obadva sta jokala. Potem je mama stopila iz sobe in nekaj zaklicala na hodnik. Prišla je medicinska sestra in bila je zaskrbljena. Postavila me je na posteljo in rekla:„ Dragica se sploh česa spomniš?” Bila sem tiho ko pa sem videla izraz moškega in ženske ki sta me objemala pa sem rekla:„Jaz sem Amanda”

Dva dni kasneje
Bila sem v neki hiši. Z mano sta bila tista dva tujca ki sta trdila da sta moja starša. Veliko sta me spraševala. Preveč. Vsak dan bom morala v bolnico da vidijo ali okreva. V šolo nebom šla še 1 leto. Zelo si želim iti v šolo ampak nesmem. Ko sem včeraj vprašala “mamo” kaj se je zgodilo je zajokala. Jokala je skoraj 1 uro potem je prišel “oče” in me odpeljal v sobo ter mi potiho rekel da bom kmalu izvedela. Razgledal sem se po sobi in videla koledar. Obrnjen je Bil na Marec.

Kako se vam zdi?

0
0

Jaa mene ful zanima laj se bo zgodiloooo pisi cimprej

0
0

Zelo dobra zgodba. Lepo da je še nekdo začel z novo

0
0

Hey,zelo zanimiva zgodba!Piši še kaj,zelo samozavestna si!Se ti je to zares zgodilo?

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*