0
0

7.poglavje POŠASTNA POROKA

Po tem, ko so ljudje spet verjeli, da Aleksander ni ubijal, sta se z Mary dogovorila za poroko. Aleksandra je bil ob misli na skupno življenje zelo srečen, čeprav tega za Mary ni mogel reči. Od njegove grmade je bila tiha in zamišljena. “Zakaj se tako kislo držiš?” jo je spraševal večkrat na dan, ona pa se je nasmejala in le skomignila z rameni, češ, pusti me, v redu sem. To je Aleksandra pomirilo do poroke. Tisti dan je bil v Scarylandu res vesel. Tako vesel je bolj po redko. Ko je Aleksander, za roke držeč se z Mary,prišel pred oltar, se je ulilo. Aleksandra to ni pretirano motilo, Mary pa se je večkrat obrnila proti oknu in se je zdrznila ob vsaki malo glasnejši besedi. Ko sta dahnila usodni “da” so zadoneli zvonovi in svatba se je začela. Mary je sredi plesa Alesandru zašepetala “Počakaj me, kmalu se vrnem.” Nato je odšla skozi množico. Mnogi, ki so se šele zdaj prebili do ženina, so se čudili, čemu ni neveste. Kmali se je vrnila, a ni bila oblečena v belo poročno obleko, ampak v črno, na robu razcefrano krilo. Stopila je k Aleksandru in zakričala. Ljudje so utihnili in se obrnili. “Prišla sem in tu sem!” je zavreščala. “Naše poslanstvo se je začelo. Ti,” stopila je še bliže Aleksandru “ti pa boš naš talec. Gremo, zgani se, preden ti pregriznem vrat1” Pokazala je iz neznanega razloga našpičene zobe. Zgrabila je Aleksandra z krempljasto roko in z njim stekla čez množico.

0
0

noooroooo!!!!!!! 🙂

0
0

Super je

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*