0
0

Hoj! Napisala sem drugi del desetega dela 🙂 Upam da vam bo všeč 🙂 Tukaj je zgodba:
“Očitno je konec zajtrka, kajne? Pojdimo v mojo sobo da se malo boljše spoznamo,” je rekel Mihael. Skupaj so stopili v dvigalo in Mihael je pritisnil številko 75. “Jaz stanujem v petinsedemdesetem nadstropju. Pa vi?” “Tudi jaz sem v istem nadstropju! Kakšno naključje!” je povedal Miha. “Midve sva eno više,” je fantoma povedala Zoja. Tako so veselo stopili iz dvigala. Mihaelova soba je bila zelo lepa. Stene so bile Rdeče in vijolične barve (kar se je Zoji zdelo precej punčkasto), večina pohištva je bila bele ali bordo rdeče barve. Sedli so na veliko posteljo in Mihael je pobožal svojo malo antilopo. Zoja je na posteljo položila Lea in on je v trenutku zaspal. “Močno se je najedel,” je rekla in se zasmejala. Mihael ji je vrnil nasmeh.
Potipala je po njegovih mislih. Skozi njeno glavo je zapihal vihar različnih čustev. Slike pred njenimi očmi so brzele mimo.
Videla je majhnega svetlolasega fantka, ki je stal zavezan za drevo. Nanj je padal sneg.
Videla je fanta, ki se je igral z mlajšo deklico.
Videla je isto deklico, ki je bila na enak način zavezana za drevo. Fant jo je odvezoval, jo hotel rešiti, ko je iz majhne, na pol razpadle hiše hitel moški z krvavim nožem v roki.
Videla je majhno podstrešno sobo, v kateri je bilo samo majhno ležišče iz slame. Nekdo je bil na njej. To je bila ženska srednjih let. Iz njenega trebuha se je vlivala kri. Fant je stekel k njej in jo objemal, poskušal je ustaviti krvavenje.
Videla je istega moškega, ki je nesel mrtvo žensko do ledenega potoka. Brez usmiljenosti jo je vrgel v vodo, mrzlo kot led.
Videla je velik črn avto. Iz njega je stopil moški oblečen v črno. Odvedel je fanta v avto in ga odpeljal do velike hiše. Ni izgledala kot prijetna, lepa hiša ampak kot hiša iz kakšne grozljivke.
Videla je velik kotel v katerem se je kuhala sluzasta mešanica, videla jo je na fantovem krožniku.
Videla je kamen. Svetil se je v rdeči in vijolični barvi in fanta, ki je bil vesel, smejal se je.
Videla je majhno antilopo ki je pokukala iz tega kamna. In kmalu zatem Pepeta in predor po katerem sta padala.
Videla je veliko dvorano in sobo v kateri je sedela ravno ta trenutek.
Videla je sebe, Pio in Mihaja kako so se vsedli k njemu.
In čisto na koncu je videla vse štiri kako sedijo tukaj, na postelji.
Odmaknila je svoje misli od njegovih in preplavila jo je neznosna žalost. Po licu ji je stekla solza, nato še ena in takrat je stekla do dvigala. Mihael je tekel za njo. A bil je prepočasen. Vrata dvigala so se zaprla in ko je prišla do svoje sobe se je zvrnila na posteljo. Začela je jokati in prav kmalu je bil cel njen obraz moker od solz. Takrat je nekdo potrkal na vrata. Previdno jih je odprl, a Zoja je zakopala obraz v odejo zato ni videla te osebe. Nekdo je sedel zraven nje…
Upam da vam je zgodba všeč 🙂

0
0

Bo nadaljevanje? meni je res všeč!

0
0

Seveda bo! Ne obupam hitro

0
0

Berem tvoje zgodbe. Zares carske so!!! Le tako naprej!!!!!!!
😀 😉 😉

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*