0
0

“Leo, Leo, zbudi se!” je Zoja potiho šepetala mlademu spečemu gepardu in ga dregala v trebuh.
“Leo!” to je morda bilo preglasno, avto je začel upočasnjevati. Kmalu je postal in slišala je kako je nekdo izstopil. Zagledala je moškega. Ni bil takšen kot si ga je predstavljala. Bil je suh in zelo visok, izpod maske so mi viseli svetlo rjavi kodri in enaka brada. Njegovih oči ni videla. Na maski je bil upodobljen Donald Trump. Ta prizor je bol smešen; predsednik Amerike z kodrastimi lasmi in brado. Moram se zresniti, si je mislila in pogledala stran od moškega ki je med tem že odprl vrata avtomobila. Primil jo je za noge in jo začel vlečti proti sebi. Ko je sedela že čisto pri robu sedeža jo je izpustil in začel odvezovati vrvi na njenih rokah, nato pa še na nogah. Zoja je molčala, saj je mislila da je tako najboljše. Naj kar ta hudobnež ki jo je ugrabil začne z pogovorom! In kot da bi mu ukazala je začel govoriti, : „Ti si Zoja, kajne? Moje ime je Martin. Koliko si stara? Kje si prej živela? Imaš prijatelje? Kje so tvoji sorodniki?…“ ni mogla zadržati nasmeška. Martin je govoril z visokim piskajočim glasom, ki je zvenel kot da bi ptici počile glasilke in bi vseeno hotela peti. Zelo rad je govoril, to je spoznala že prvi trenutek in z veseljem mu je odgovorila na vsa vprašanja. „Komaj danes sem spoznala Pio in Mihaela. Oba sta zelo prijazna. Tudi moj bratranec Miha je istočasno prišel na tisto šolo,“ mu je povedala, „Potem pa bova morala še po njih,“ je rekel Martin. „Čakaj, zakaj si me sploh ‘ugrabil’, če boš potem šel še po moje prijatelje?“ je zanimalo Zojo. „Nisem te ugrabil! Rešil sem te pred pogubo! Prav tako bom tvojega bratranca in oba prijatelja! Kako si lahko sploh pomislila da sem zloben?! To je noro! Današnja mladina je res zelo nespoštljiva, kdo bi si mislil…“ „Ok, če ti tako praviš. Zakaj si me potem uspaval? Zakaj si uspaval Lea?“ Martin je samo skomignil z rameni in ji mirno povedal da jo je moral uspavati ker bi drugače vse naokoli kričala prav tako Leo. Čeprav bi Leo samo mijavkal. „Zakaj pa si rekel da si me rešil pogubo?“ jo je zanimalo,“ „Glej, agencija Bubble kot ji nekateri pravijo ni takšna kot se izdaja da je. V resnici hočejo izuriti čim več čarovnikov. Želijo da bi vsi postali zlobni. Napovedali nam bodo vojno če hitro ne ukrepamo. In to ni navadna vojna. Vsi poznajo čarovnijo in ogromno borilnih veščin. Pogledal sem na tvoj urnik in videl da imajo vsak dan uro borilnih veščin. Nisem ti še povedal: mi smo dobri. Tudi šola, a ne želimo vas gledati kako korak za korakom postajate zlobni. Učili se boste podobne stvari, a več časa bomo posvetili vašim živalcam in čarovniji. Poučevali vas bodo prijazni in dobrosrčni čarovniki, ki so končali šolo, ne tako kot v Bubbleu.“ „O, to pa je nekaj. In kako si mislil iti po Mihaela Pio in mojega bratranca?“ „Z tabo… Pridi, razkazal ti bom naše prostore,“ je rekel in ji pomagal stopiti iz avta. Vzel je škatlo z Leom in odpravila sta se naprej. Zoja je šele zdaj opazila, da sta v nekakšni puščavi, sredi ničesar. Okoli njiju je letel pesek, ki ga je nosil veter, tu in tam je bilo kakšno drevo brez listja. „In kje je ta šola?“ ga je vprašala. „Boš videla. No, v resnici je ne boš videla dokler ne boš stopila vanjo. Postavljen imamo magični zid da je šola nevidna. To je tako kot pri Smrkcih. Jih nisi gledala ko si bila majhna? Mi smo kot smrkci, Pepe, Ayra in ostali iz tiste šole pa kot Gargamel in njegov maček. Jih res nisi gledala? Zločin!“ Tako sta prišla do ne tako visokega drevesa in Martin je kar stopil čezenj. Zoja je šla za njim, ker se ji več nič ni zdelo nevarno. Preživela je skok iz neverjetne višine, zakaj ne bi še stopila čez drevo? Si je mislila ko je stopila vanj. Martin jo je že čakal v majhnem prostorčku ki je bil v celoti iz lesa. Luči ni bilo zato je bilo zelo temno, a od Lea je sevala živo rumena svetloba, enkrat močneje enkrat svetleje v ritmu njegovega dihanja. „Pridi za mano,“ ji je naročil Donald Trump z kodrastimi lasmi in brado, in seveda mu je sledila. Šla sta po enih stopnicah, po drugih, tretjih, četrtih in čez še nekaj nadstropij sta prišla do vrat. To so bila navadna lesena vrata. Ne da je pričakovala kaj več ampak samo vrata? Stopila sta čez vrata in pojavila so se še ena. Tako sta odklepala in zaklepala dosti vrat dokler končno nista prišla do majhne sobe.

Kaj je bilo v tej sobi povem naslednjič 🙂
Prosim komentirajte, upam da vam je všeč

0
0

Lahko PROSIM kdo komentira? Bodite vsaj čisto malo prijazni.

0
0

Super!!!!!!
Ta del je res še posebej napet!!!!!
KOmaj čakam na nov del!
😀 😀 😀

0
0

Hvala. Res zelooo hvala da si napisala ta komentar. Tudi če bi bil slab bi ga bila vesela

0
0

Aja, oprosti, ker pišem malo zapoznele komentarje, nimam toliko časa, da bi lahko bila veliko na računalniku zato berem tvoje zgodbe, ko pač imam čas. Mogoče kdaj tudi ne morem napisati komentarja, če moram hitro it, a vedi da spremljam tvojo zgodbo in da mi je res zelo všeč!
😉

0
0

Hvala!

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*