0
0

Hojla! Tu je nov del zgodbe upam da vam bo všeč:
Martin je počasi odpiral vrata, točno tako da Zoja ni mogla videti kaj je za njimi. Ko pa se je bradati moški umaknil ni videla ničesar, samo steno, gladko, belo steno. “To je vse,” je rekel Martin, skomignil z rameni in se nasmehnil. “Díghlasáil!” je rekel z malo močnejšim, manj piskajočim glasom in stena je začela razpadati. Najprej se je iz nje odluščila barva, nato so opeke ena za drugo popadale na tla in ustvarile nizek in ozek predor. Martin se je moral skloniti da je lahko stopil not, saj je bil zelo visok, “Kaj je bilo to?!” ga je osuplo vprašala. “Odprl sem vhod v PRAVO šolo. Díghlasáil pomeni odkleni. Čarovnija. Vsega se boš še naučila,” ji je razložil. Ko sta bila čisto malo globje v predoru je zaklical :”Dún!” in vse se je spet postavilo na svoje mesto. Zoja ga ni spraševala kaj pomeni zadnja beseda saj je vedela da bi ji rekel samo da se bo vsega naučila.

Ta del je res kratek, se opravičujem. Čisto mogoče bom danes napisla še 13. del. Prosim komentirajte, upam da vam je všeč.

0
0

Krasno! Upam, da boš napisala še trinajszi del!
😀 😀

0
0

Hojla, ljudje!
Zakaj pa nihče ne piše komentarjev?

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*