0
0

Živijo! Napisala sem novi del zgodbe, prosim preberite:
Zoja in Martin sta hodila po dolgem rovu ki ga je osvetljevala rahla svetloba ki je sevala iz Leovega majhnega telesca. Ta rov je bil dolg. Res zelo dolg. Prehodila sta že kakšen kilometer in Zojo je bolel vrat od take drže. “Še koliko?” ga je vprašala v upanju da ne bo več rabila hoditi. “Kmalu bo konec.” In res je bilo tako. Pred njima so stala vrata, ki jih je pred tem bilo že ogromno, Martin je približal svoje oko k napravici in Zoja je videla kako je ta naprava skenirala približano. Zapiskalo je in vrata so se odprla. Zoja je zagledala nekakšno mešanico dnevne sobe in kuhinje, v tej sobi je bil majhen štedilnik in pomivalno korito, tam pa je bilo tudi veliko naslonjačev in velik kavč. Tam notri sta prevladovali rdeča in rjava barva lesa, sobo so osvetljevale Majne svetilke, ki so lebdele vedno na drugem mestu, bilo jih je ogromno

0
0

Žal mi je da je ta del zelo kratek in da včeraj nisem objavila ničesar

0
0

Super!
Še!!!
😉

0
0

Zelo dobro prosim nadaljuj to zgodbo!

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*