0
0

Hoj! Tu je nov del zgodbe. Vem da sem ga malo pozno objavila, ampak bili smo na babičine rojstnem dnevu in nisem imela niti minutke prosto:
Takrat je Zoja na tleh pod okensko polico zagledala čisto majhne stopinje. Izgledale so, kot da bi bile od majhne mačke, v to je bila prepričana, saj je prebrala na stotine knjig o živalih. Tako je počasi sledila stopinjam in kmalu prišla do stene. Tam so izginile. A tam je našla drobno zdrobljene koščke nekakšnega stekla v rumeni in modri barvi. To so koščki kamna! Spomnila se je, da je za to steno kopalnica in zato je šla tja. Na tleh pod umivalnikom je zagledala majhno, mački podobno živalco. Bila je čisto rumena, po celem telesu in imela je nekaj svetlo modrih lis. Bila je zelo podobna gepardu. Zraven nje je bil moder volku podoben mladič svetlo in temno modre barve. Izgledal je, kot da bi se po njem pretakala samo na modro pobarvana voda. Korak za korakom je previdno stopala vse bliže in bliže, ko pa je bila samo še nekaj centimetrov oddaljena od dveh bitjec, se je gepard prijateljsko podrgnil ob njeno nogo in jo pobijal. Vzela ga je v roke in ga nežno pobožala po majhni glavici ter ga pogledala v sinje modre oči. Na ušesu je imel temno modro strelo, ki je bila zelo zelo majhna. Takrat jo je zaščemelo v dlani in zagledala je identičen znak tistemu na ušesu, le da je bil malce večji.
Takrat se je spomnila na pismo. V roke je vzela še volkca in se odpravila na dvorišče. Stara starša sta še vedno spala, zato si ni delala skrbi. Ko je hitela po stopnicah se je zaletela v nekoga. “Miha! Kaj pa ti počneš tukaj!?” “Iskanje sem te. Pa tudi njega,” je rekel in pokazal na volka. Prijel ga je v roke in ga pobožal po trebuščku. Stresel se je, kot da bi ga zmrazilo, in pogledal v dlan kjer je nastalo znamenje v obliki kapljice. Zoja je pokazala svojo roko in mu povedala svojo zgodbo. “Kako pa si ti našel jajce?” “Ko si ti tako naglo šla sem, sem ostal nekaj časa v hišico in razstavil do konca tisto napravico. Že sem se odpravil za tabo, a takrat sem zaslišal nekakšen hrup, kot da bi se nekdo glasno prerekali z nekom. Šel sem do kuhinje, da bi pojedel še zadnjo palačinko in takrat sem zagledal kamen, pod njim pa sporočilo. Oboje sem prinesel sem in delal vse po navodilih, a na žalost sem tudi jaz trdno zaspal. Pred kratkim sem se zbudil in šel iskat njega,” je rekel in še enkrat pobožal volkca. “No, čas je, da se odpraviva na dvorišče,”je rekla Zoja in se prerinila mimo njega. Miha ji je zvesto sledil in ko sta prišla na dvorišče, sta zagledala luč, za njo pa obris neke postave…
Upam da vam je všeč in prosim napišite svoje mnenje.

0
0

Ups, zmotila sem se: se je gepard prijateljsko podrgnil ob njeno nogo in zapredel.

0
0

Kolk dobra zgodba. Všeč mi je

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*