0
0

Živijo, napisala sem novi del zgodbe. Prosim preberite, komentirajte, če vam kaj na zgodbi ni všeč mi prosim povejte, in bom to popravila. Upam da vam je všeč 🙂 :
Bilo je toplo, z soncem obsijano jutro. Zoja je hodila po travi, na kateri so se lesketale sijoče kapljice rose. Bila je na majhni jasi, v gozdu in na sebi ni imela nič drugega kot obleko posipano z tisočimi cvetlicami. Veter ji je mršil lase in nad njo so leteli metulji. Stopila je nekaj korakov naprej in naenkrat pod sabo ni več čutila tal. Bila je nekako omamljena od mešanice čustev, ki so se vrteli v njeni glavi: veselje in sreča, ker je končno šla stran od uporniškega življenja, po drugi strani pa žalost ker je zapustila stara starša, ki sta zanjo skrbela skoraj celo življenje. Čutila je malo jeze, ker so jo naenkrat odvedli od starega življenja.
Stopila je do velike skale, nekaj metrov pred njo in z lahkoto odlebdela do vrha te visoke, koničaste skale. Ko je prišla do vrha je stopila na trdo skalo in zagledala rahel sijaj na kamnu, obsijanim s soncem. Stopila je bliže in zagledala svetleč kamen. Vzela ga je v roke, saj jo je spominjal na Leovo jajce. Takrat pa je to jajce začelo pokati. Prikazala se je ljubka glavica, identična Leovi. A iz oči tega bitja je sevalo sovraštvo in škodoželjnost.
To bitje je predirljivo glasno zasikalo in jo ugriznilo v roko. Skočilo je iz njenega naročja in jo začelo gledati z rdečimi očmi. Naenkrat se je prikazala majhna volčica. Tudi ona je začela na enak način strmeti vanjo. Na skalni ploščadi je bilo vedno več takih bitij in začela so jo porivati iz te visoke skale. Naenkrat je začela padati in takrat je začutila, da več ni del svojega telesa. Postala je neviden, svetleč duh.
Zagledala je svoje padajoče telo in kmalu je ocenila, kam bo padlo. To je bila velika, koničasta skala, ostra kot igla. Njen duh se je naenkrat vrnil nazaj v njeno telo in nabodla se je na kamniti kol. Še je uspela zakričati, preden je njeno telo napolnila neznosna bolečina.
In takrat se je z krikom, vsa prepotena zbudila.
Ta del je res malo kratek, res mi je žal za to, a preprosto nimam časa da bi napisala kaj daljšega. Upam da vam je všeč 🙂

0
0

Tvoja zgodba mi je zeloo všeč!

0
0

Super!!! Še piši, odlično ti gre od rok!
😀 😉

0
0

Hvala 🙂

0
0

Meni je zelo všeč

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*