0
0

Sanjalo se mi je o Mihu. Stal je tam, na robu prepada. Naenkrat so se mu tla pod tlemi razmajala in on je miroval še vedno. Tla so spolzela inMiha je bil v zraku.
T: Neeee!
L: Tisa, Tisa, zbudi se.
T: Kaj? Kje sem?
L: Samo nočno moro si imela.
T: Kateri dan je danes?
L: Nedelja.
T: O ne, danes zvečer gremo.

Skočila sem iz postelje in se oblekla v svojo uniformo. Tekla sem in tekla po hodniku do tiste skrivne sobe. Pograbila sem svojo torbo in pripomočke ter se na skrivaj odpravila v telovadnico. Gospod Koncut mi je dan prej odobril uporabo. Zaprla sem vrata in pritisnila nekaj gumbov. Poligon je bil spremenjen, saj sem tako predlagala. Skočila sem na ploščad, ki mi je dvignila do vrha. Najprej sem morala preskočiti ploščice, ki so se pomikale levo desno. Potem sem skočila na naslednjo ploščad. Naprej od ploščadi sta bila dva obroča in valjasta gred. Skočila sem skozi obroč in lovila ravnotežje na gredi. Potem sem preskočila na drugo ploščad. Potem pa sem za zaključek še naredila eleganten skok na spodnjo ploščad. Zaslišala sem ploskanje. Bil je gospod Koncut.

GK: Tisa, vidim napredovanje.
T: Hvala. Ste mogoče govorili z Miho?
GK: Oprosti Tisa, od včeraj ga še nisem videl. Je kaj narobe?
T: Samo zanima me.

Namreč v petek zvečer je bil zelo zelo jezen in zato sem se bala, da se mu je kaj pripetilo.

GK: Sem pa videl, da včeraj na vaji nista bila povezana.
T: To je bil samo…….

Hitro sem si hotela nekaj domisliti.

T: Slučaj.
GK: Doro Tisa, dost govorjenja. Gremo trenirat. Zvečer morate biti v polni pripravljenosti. In ne pozabi. Nihče ne sme vedeti, da imata z Miho dodatne ure. Prav?
T: Ja gospod.

Skočila sem in začela trenirati. Čez kakšnih 10 minut sem ga zaslišala.

GK: Tisa, nekdo prihaja. Skoči.
T: Da.

Skočila sem in skrila vse pripomočke. V telovadnico je prišla Lucy.
L: Tisa, kaj spet počneš tukaj?
T: Ammmm……
GK: Gospodična Tisa mi je ravnokar priskočila na pomoč pri inventuri. Rabite kaj gospodična Lucy?
L: Prišla sem po Tiso.
T: Lucy, počakaj zunaj. Pridem takoj.
L: OK.

Lucy je zapustila prostor.
T: Gospod Koncut, ali lahko grem?
GK: Seveda.
T: Svoje pripomočke bom pustila pri vas. Bi jih lahko vi odnesli do skrivne sobe.

Prikimal je, jaz pa sem stekla ven.
L: Hej Tisa. Mislila sem, da bi se še malo družili, preden gremo. Povabila sem še Aleksa in Miha.
T: Ammm OK. Kam pa gremo?
L: Šola nam je odobrila, da lahko gremo pogledati na osnovno šolo Dublin.

Razveselila sem se kljub tveganju, da nazaj pridemo prepozno. Na žalost pa je bilo dejstvo, da je šel Miha zraven. Ampak ker so Lucyini in moji starši doma, zaradi tega, da neizgleda čudno, smo imeli možnost uporabe podzemnih rovov. Skozi Lucyino hišo smo prišli v prelepo mesto Irske. Šli smo naravnost do šole. Z Mihom nisem spregovorila niti besede, ampak Lucy ter Alex tega nista opazila, ker sta se preveč ubadala z njunim ogovorom. Pred našo ogromno šolo smo se vstavili.

L: Sta pripravljena. Končno bosta videla, kje sva se s Tiso šolali.
M: Jaz sem.
L: Dobro, pa ti Ali?
A: Ali? Od kdaj me tako kličeš? Drugače pa sem ja.

Stopili smo v šolo. Imeli so ravno razredne ure. Dežurna učenka Lina je bila iz našega razreda in takoj sem stekla in jo objela. Potem pa smo šli do našega razreda.

T: PRESENEČENJE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Vsi v razredu so se prestrašili, potem pa so vsi od navdušenja zakričali.
Učiteljica (U): Kakšno presenečenje. Pogrešali smo vaju.
L: Mi pa vas.

Ena učenka se je oglasila v kotu zadaj. ”A to sta vajina fanta?”
T: Ne, to sta umm….(nisem vedela, kako se izraziti) prijatelja.
L: Ja, prišla sta z nama.
U: Kako je na novi šoli? So učitelji prijazni? Upam da bolje delata geografijo kot tukaj.

Hotela sem se zahihitati, ker učiteljica ni vedela za skrivno šolo.

L: Seveda sva. Sva najbolj zgledni učenki. Kajne Alex?
A: Seveda. To vam lahko potrdim.

Vsaj 3 ure smo še bili v bližini šole, potem smo pa se odpravili nazaj. Jaz sem skočila še do svoje hiše, saj sem hotela pograbiti nekaj iz svoje sobe. Stekla sem pozdravit starša, ki sta bila doma, potem pa sem šla v sobo. Tam sem našla še eno potovalko, kamor sem natlačila nekaj oblačil, telefon (ki sem ga pozabila in ni bilo časa iti ponj) in knjigo. Potem pa sem z vsemi temi stvarmi stekla po rovih do šole. Vse sem nesla do svoje sobe nato pa sem šla po pripomočke v telovadnico. Hotela sem jih nesti v skrivno sobo in to sem tudi naredila.

T: Hej Katy.
K: Pozdravljena Tisa, kaj lahko naredim za vas?
T: Najprej vklopi pogovorni način.
K: Kakor želite
T: Katy, mi lahko pokažeš načrte za danes?
K: Da.

Na aparatu se je odprla diaprojekcija rakete, ki smo si jih z Lucy ogledali. Ugotovila sem, da imam zelo lahko nalogo. Dolgo časa sem se pogovarjala z Katy, dokler me ni opozorila, da bo čas za odhod. Vzela sem svoje nevpadljive pripomočke in odhitela v uniformi naravnost do sobe Agentke X. Vsi so me čakali.

AX: Sedaj pa, če ste pripravljeni in seznanjeni,vas prosim, da mi sledite.

Peljala nas je do konca hodnika. Tam so bila na levo neka vrata. Stopili smo notri.

AX: To je vaše plovilo. Lahko ga je upravljati. Računalniški glas vas bo vodil. Pričakujem, da se boste danes vsaj približali raketi, jutri pa naj bi jo po planih onesposobili.

Vrata so se zaprla in odcepili smo se. Nekako smo bili v zraku. Leteli smo in leteli. Na skrivaj sem z svojimi nohti upravljala z celotnim plovilom. In nato sem poskušala upočasniti raketo. Ker je bilo že pozno, smo se zvalili na neke zasilne postelje in zaspali..

0
0

Super! Komaj čakam nadaljevanje.

0
0

Hvala Agnes

0
0

To da pohvališ res dobro zgodbo pa res ni nič takega!♡

0
0

si mar pogledala koliko komentarjev dobiva moja zgodba? Nič. Hahahah. Ni kaj dobra kot vsi mislite

0
0

Lej Street Girl jaz komentiram zgodbe ki so mi všeč ne tiste ki imajo veliko komentarjev in tvoja mi je res všeč!

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*