0
0

Ko odplavaš sam med zvezde, se ti zdi da si drugod. Na drugem kraju stojiš. In vidiš vso to lepoto. Sanjalo se mi je o dekletu, oblečenem v belo, ki je nato kot prah zbledela in ostale so samo še zvezde na nebu. V sanjah sem se sprehajala po trati, dokler nisem zaslišala zvoka ki je paral moja ušesa. Odprla sem oči in nisem bila v svoji sobi. Bila sem v skrivni sobi.

K: Končno sem vas zbudila Tisa. V šolo morate.

T: Katy? Kaj delam tu?

K: Zaspali ste na stolu.

Bila sem oblečena v svojo uniformo, vsi moji pripomočki so bili spravljeni, samo k pouku sem morala. Pognala sem se v dir. Skozi hodnik sem švigala kot strela. Prvo uro smo imeli šport. Gospod Koncut ne bi pričakoval zamude. In uspelo mi je priti notri pred začetkom. Lucy ni bilo. Vedela pa sem, da bo točna. Ker je vedno bila. Ampak bilo je prepozno. Gospod Koncut je prišel notri.

GK: Ana? Alex? Tisa?

A,A,T: Tukaj.

Tako je delal vsak dan. Našteval je naša imena in našteval, da bi preveril, ali smo vsi. Ker nekoč so nekoga izključili, ker je zamujal.

GK: Lucy?

Ni bilo odgovora. Ozrla sem se naokoli in Lucy ni bilo. Gospod Koncut me je pogledal, jaz pa sem pogledala v Sophie. ”Bila je takoj za mano,” je rekla Sophie. Čez nekaj minut je v dvorano prikorakala Lucy vsa nasmejana. In čudno je bilo ravno to. Prikorakala? Zamujala je 10 minut.

GK: Vas smem vprašati kje ste hodila?

L: Ummm, saj nisem zamudila.

GK: Poglejte uro.

L: Toliko je že ura. (Je rekla presenečeno, ko je zrla v uro)

GK: Da, zamujaš 10 minut in 50 sekund.

L: To ni veliko.

GK: Res? To je ena četrtina te ure. Pojdi v kot prosim. Kasneje se ti posvetim.

Nekdo bo v težavah. Kaj je z njo? Nikoli ni zamudila. Vsaj nisem jaz. Gospod Koncut je stopil na sredino telovadnice in dvakrat plosknil z rokama.

GK: Dame in gospodje. V mojem razredu ni zamujanja. To smo se dogovorili na začetku leta. Lucy, ti boš odšla z mano do agentke, ko bodo ostali delali. Tisa, porazdeli delo in lotite se telovadbe.

Stopila sem na njegovo mesto in pogledala na vse strani. Nekaj sem jih poslala na levo polovico in nekaj na desno. Najprej smo se ogreli potem pa smo začeli s treningi. Čez 15 minut pa je v telovadnico stopila Lucy. Imela je žalosten obraz. Skočila sem iz vrvi in stekla k njej.

L: Kje si ves čas Tisa? Mar veš da danes nismo imeli budilke. In ni te bilo v sobi. Za povrh vsega pa sem izključena. Jutri se vračam v Dublin.

T: Kaj??? Kako?

L: Morda ne veš ampak ves čas zamujam k uram in takrat ko si bila v ambulanti sem zamujala še več. Takega obnašanja ne tolerirajo. Grem pakirati.

T: Počakaj v sobi, bom prišla.

Prikimala je in odšla. Imela sem srečo, ker so nam zamenjali drugo in četrto uro in tako sem imela test telovadnice prej. Po uri sem Koncuta prosila za kratek oddih in stekla v sobo. Lucy je že odšla. Pustila je samo še sporočilo.

Draga Tisa!

Svet detektivov, vohunjenje, to je zanimiva galaksija, ki se ne konča, ampak ne morem si predstavljati takega življenja zame. Saj mi je všeč in to, ampak tebi je bolj pisano na kožo. Priznaj si, si odlična. Prosim te le, da se ne predaš in da me vsak dan kontaktiraš po e-pošti. Pridi nas kaj obiskati. Tudi jaz pridem za vikend. Sporoči mi kdaj, pa bom tam. Sedaj pa pojdi kamor greš vsako prosto uro.

Rada te imam, bodi sonček še naprej.

Spravila sem sporočilo in odšla na trening. Vedno večje napore imam in Miha se vedno manj prikazuje. Še vedno sva bila skregana. Tistega dne pa me je sredi treninga ustavil Koncut.

GK: Tisa, prosim ustavi se. Samo sekundo bi ti vzelo.

T: Prav. (vsedla sem se na lebdečo se ploščad in ga poslušala)

GK: Ne vem kaj se dogaja med vama z Mihom, ampak tako ne gre več naprej. Prosil bi te, da se pogovorita še danes, ali pa ne bosta mogla biti več ekipa. Treniraš samo ti.

Prikimala sem. Telovadnica je bila edino, kar sem še imela in tega nisem hotela zapraviti. Po šesti šolski uri sem najprej preverila rezultate IQ testa. Imela sem najvišji IQ. To me je razveselilo. Po eni strani je bilo dobro, da Lucy ni bilo več. Stekla sem do skrivne sobe. Miha se je tam zadrževal po pouku, saj je vedel, da jaz treniram. Pogovarjal se je s Katy. Prav potiho sem vstopila.

T: Lahko govoriva?

Nič ni odgovoril. Bil je tiho.

T: To bom vzela kot ja. Veš da sva ekipa mar ne? To sobo sva si pridobila skupaj. In če nisi pozabil, se bliža še misija. Ti pa izpuščaš treninge.

M: Mhm.

T: Vem da ti je vse to grozno ampak moraš začeti trenirati. Za Lucy če že ne zame.

M: Kaj je bilo z Lucy?

T: Izključili so jo. Vrnila se je domov. Bi lahko trenirala?

M: Zakaj? Nimam razloga da bi treniral.

T: Kaj bi rad slišal no?

Bila je tišina. Vedela sem kaj hoče slišati in tega nisem mogla izustiti. Stopila sem do njega in ga objela.

T: Je to dovolj za en trening? Mogoče 2?

Prikimal je in vstal.

M: Grem trenirat. Moram te dohiteti.

Vsedla sem se in odločila, da bom vdrla v šolsko kamero. Hotela sem videti, kje je Lucy. Katy mi je pomagala. Lucy je sedela na hodniku in obkrožalo jo je kup deklet. O nečem so govorile.

T: Katy, mi lahko pomagaš in najdeš način da bi slišale kaj govorijo?

Katy mi je pomagala in včasih se je zdelo, kot da je ona tista prava prijateljica, ne pa Lucy. Slišala sem, da so se dekleta na Lucyini šoli poslavljale. Dobile pa naj bi se ob 16:00 na trgu. In tako sem jo hotela presenetiti. Novi pripomočki so nam omogočili, da imamo na rokah prstan. Ko pritisneš na obliko, ki je na njem, se tvoja preobleka spremeni v tisto navadno. Tako se lahko brez skrbi zakamufliramo v najstnike. Stekla sem ven in šla skozi predore do naše ”hiše.” Mati in oče tam živita po službi. Pozdravila sem ju in nato stekla do trga. Tam si že bile. Ampak ko sem prišla v bližino sem slišala, da se pogovarjajo o meni-

N (neka punca): In Lucy, kaj je bila Tisa dobra ali slaba?

L: Ona je najslabša v razredu.

2N: Kaj pa ti?

L: Ja najboljša.

Obrnila sem se in odšla. Ko sem šla peš čez hrib sem opazila nekoga ki se plazi za mano. Zanimalo me je, kaj je z njim, ampak sem začela še hitreje hoditi. Naenkrat me je nekdo zgrabil in nisem se mogla premakniti. Na srečo so nas naučili, kako ravnati v takih situacijah. Pravilo treh. Uspešno sem ga izpeljala in odšla. Tekla sem po hribu. Ko sem prišla do skrivališča sem se oddahnila. Spremenila sem obleko v uniformo ter odšla trenirat. Tam sem jezno udarjala v nove predmete namenjene temu. Ni bilo boksarskih vreč. Imeli smo lebdečo steno ipd. In skozi tisto si se moral prebiti z udarcem ene roke.

Ko je na Dublin padla noč sem se prepričala, da sem odšla do svoje sobe. Bila sem vesela da Lucy ni več, ker je bila samo psica, ki je govorila nekaj, mislila pa nekaj drugega. Zaspala sem in začela sanjati o zvezdah.

0
0

Ja, imam nekaj pripomb:
1. pisano je v drugi obliki kot mi je všeč
2. vsebina ni tako zanimiva
3. zgornjega ne rabiš upoštevati, okusi so različni

0
0

Teenx Elf. Mogoče pa bom upoštevala

0
0

Ne, ti samo piši dalje kot si vajena

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*