0
0

Sanje so motne. Vitka ženska postava se lahkotno giblje po travniku z nešteto cvetlicami. Z bosimi nogami stopa po mehki travi,ki se vdira pod njenim korakom. Za njo se pojavi moški. Lahno ji položi roko na ramo. Modroka se ozre in čez obraz se ji razlije nasmeh. Skupaj z njim steče po dolini do jezera.
Zdaj ju ne gledam z neba temveč tudi jaz stojim na mehki travi ob robu jezera. Modroka in moški se obrneta in v en glas zašepetata. “Evelayn. Tvoja usoda je zapisana v valovih vode.” Stopim napraj in radovedno pogledam v jezero. Vidim sebe. Običajno najstico z temnordečimi lasmi in oblačno sivimi očmi. Podoba se razblini in vrže me iz sanj. Zadihano si pomanem oči in se zavrtim na rob postelje. Stopim na tla in opazim da so mokra. Zmedeno pogledam po sobi, da bi odkrila vir poplave. Vendar voda ni prihajala od nikoder. Vzamem metlo in poskusim vodo pomesti v kopalnico. Ko vstanem vjamem svoj odsev v ogledalu. Na desnem licu, tik pod licem lesketa moder trikotnik. Poskusim ga zdrgniti, vedar otstane na mestu. Počasi umaknem pogled od ogledala in se zamislim kako bom to razložila zjutaj v šoli.

0
0

Zelo dobro Brina.Prosim nadaljuj .

0
0

Ja super je! ☺️

0
0

Ali naj nadaljujem???

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*