0
0

Ogledujem si svoj odsev v ogledalu. Modrozelena obleka, ki jo imam oblečeno je rahlo privzdignjena in se za las ne dotika tal. Okoli pasu imam belo čipko, okrašeno s zelenimi trakovi, ki padajo vzdolž obleke. Lase imam spete v kito, ki je speta čez mojo glavo kakor krona.
Vrata moje sobane se odprejo in vanjo prišepa Gale oblečen v bel suknjič. Rahlo se mu nasmehnem. »Ta barva ti pristoji.« mi reče. Rahlo mu pomignem in stopim na hodnik. Primem ga pod roko in skupaj odkorakava v veliko dvorano.
Glasba živahno igra in plesalke in plesalci se vrtijo po plesišču. Gale me povabi na ples. Vrtiva se v ritmu glasbe. Doma sem se seveda naučila plesati valček.
DOMA.
Beseda mi odmeva v mislih. Pomislim na Nathana. Mojega malega bratca. Pogrešam ga. Zamišljena v svoje misli stopim Galeu na nogo. Hitro se odmaknem. »Oprosti.« Nasmehne se mi. Prime se za nogo. Nagubam obrvi. »Odpočij si.« Globoko zavzdihne. »Pridi, predstavil ti bom prijatelja.« Vem kaj misli s tem. Ne more več plesati, vendar jaz si želim. Minilo je tako dolgo odkar sem plesala. Prijetnega občutka ob gibanju ne bi rada spet izgubila.
Pospremi me do mize obložene s raznimi prigrizki. Spusti mojo roko in jo položi na ramo visokega moškega v črnem suknjiču. Trapasto se zarežita in si izmenjata objem. Gale moškega obrne h meni, da mu lahko gledam v obraz. Čedne poteze obraza poudarijo njegov šarm. Neizmerno čeden je. Njegove oči se modro lesketajo in me merijo s pogledom.
»Moji prijateljici dolgujem ples. Bi prevzel?« Tujec se mi je očarljivo nasmehne. »V čast mi bo.« Dvigne mojo roko in se mi priklonil. »Ren Gallarvad, poveljnik kraljeve vojske. Vam na uslugo.« Pretirano čeden je. Z pogledom iščem Galea, ki odšepa stran. »Evelyn. Kliči me Evelyn.« Rahlo se mi nasmehne in odpelje proti plesišču.
Ples se konča, ko glasba utihne. Ren me pospremi do mojih soban. Odprem vrata. »Hvala za ples.« mu rečem. Rahlo se nasmehne. »Kadar koli, Evelyn.« Dvignem se na prste, da lahko dosežem njegovo lice in nanj prislonim poljub. Ren hitro obrne glavo in njegova usta se srečajo z mojimi. Odrinem ga in mu namenim jezen pogled. Glasno se zareži in odpravi po hodniku navzdol. Zaloputnem z vrati. Kakšen večer. Ležem na posteljo in zatisnem oči.

0
0

Fantastično je. Res dobro pišeš 🙂

0
0

Super! Pri tvoji zgodbi mi je zelo všeč to, da pišeš v sedanjiku in v več različnih osebah.☺️

0
0

Suuuuupeeeeer je

0
0

Odlično 😀

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*