0
0

Sem Shelly…(nadaljevanje je precej drugačno od tegale začetka, ker sem nezavedoma presvičala v moj “pisateljski” mode in začela pisat… Nekaj. Zato sem to dala pod pisalnico. Ker zame to je zgodba. Le da je resnična.) A se me sploh se kdo spomni? Sem ena izmed prvih k smo zacel pisat ampak pol sm nehala ker… Ubistvu nevem cist zakaj ampak vedno sem neke nove zgodbice pisala nobene pa nism dokoncala. Uglavnm je blo to zato ker sm zgubila motivacijo in ker ni noben komentirou… Pol ce sm pa vprasala ce nej nadaljujm so pa eni k jih se nikol nism vidla da bi komentiral kksno mojo zgodbo govoril ja pa da morm nujno nadaljevt pa take… Tega nism stekala. Ampk pol se mi je posvetil, ljedem se pac ne da. Mogoc bojo ze prebral zgodbo, komentiral pa ne bojo. Zrd tega jih je ze velik nehal pisat zgodbe. Sicer nevem kako je zdej… A se je kej spremenil… Ker po pravici povedano sem probala samo pozabit use skupi… Pisanje pac. Se vedno mam ogromno odlomkov, ki lezijo u moji belezki ampak se mi zdijo bedni. Use kar nrdim se mi zdi bedno. Zato mi je pocas postal useen za velik stvari. Zakaj? Ker je blo tud drugim useen…zame. in zakaj ti bi blo karkol mar ce drugim ni? To sm razmislala ceu cs… Moje zivljenje se mi je zdelo brez smisla. A me ma sploh kdo rd? A me sploh kdo opazi? Ne, nevidna sem. Nevidna in nepomembna. To da sem “bedna” si nisem govorila le v svoji glavi ampak so mi govorili tudi drugi. Sošolke, “prijateljice”, “najbolse prijateljice” in jaz sem jim verjela. Vsako besedo, vsako grdo stvar, ki je kdo grdo rekel o meni sem upila vase in bila sem oznacena. Kot “bedna”, “nepomembna” in take reči… Nevem ali sem bila tako označena samo zase ali tudi za druge. Vsaj meni se je zdelo, da me tako vidijo drugi. Nekaj časa me je to bolelo in malo preveč sem se obrenjemevala s tem ampak kasneje mi je postalo vseeno. Nekako sem sprejela to kot dejstvo. Zdaj, danes je drugače. Vsaj malo drugače… Ker se v življenju poskušam fokusirati na pozitivne stvari in osebe. Ko to ne gre pa samo sanjam o prihodnosti in čakam na boljše… Na začetku nisem mislila vsega tega napisati. Hotela sem samo pojasniti vse v zvezi s pilovo stranjo in mojimi zgodbicami… Potem pa sem ugotovila, da je to popolnoma povezano s vsem tem kar se dogaja in se je zgodilo v mojem zivljenju. In v tem trenutku sem samo hotela napisati vse. Seveda to ni ravno vse… Ampak je nekaj.

0
0

Ja vem, hvala ti❤

0
0

Razumem te, ker se isto dogaja meni, pa še hujše. Upam, da začneš pisati nazaj. Ker tvoje zgodbe so mi všeč. Če boš pisala se bom potrudila in pustila kak komentar

0
0

tudi jaz sem tak da ves čas iščem potrditev drugih oseb, še posebej tistih, ki si jih zberem, da mi ful pomenijo

ampak to ni v redu in največji izziv je da postaneš samostojen aveš

pač ti moraš verjet vase in pisat in vtrajat ne glede na druge

če je tvoja dobra volja odvisna od drugih ljudi potem si švoh in lahko nekdo igra na tvoje razpoloženje kot na inštrument

jaz ne želim biti inštrument drugih ljudi ampak samostojna oseba

zato pač delam na tem da sem miren sam s sabo

to je prava moč aveš da si miren sam s sabo, tko pol mirno spiš in veš da bo v redu … drgač se samo treseš kako se bodo drugi igral s tvojim razpoloženjem in tko si sam živčna

bodte močni folk bodte samostojni in verjemte vase

sorry za zmedeno pisanje pozna ura je že

0
0

Ooo hvala Yure ful si dobro napisal❤

0
0

Aja pa hvala tudi StreetGirl❤

0
0

Jaz sicer nikoli nisem pisala zgodbe, ampak poznam ta občutek. Še predobro ga poznam. Teme na klepetalnici dobijo po 80 ogledov, a nobenega komentarja.
Ti pa kar začni pisat nazaj, ker res zelo dobro pišeš. Pa ne skrbi glede komentarjev, vsekakor bodo

0
0

Živim življenje razklano na dve prepričanji, ki ju od mene zahtevajo drugi prva polovica okolja od mene želi uspeh, visoke ambicije in ogromno motivavije druga pa me potiska še celo pod moje zmožnosti in, zato sem se sama borila v tem kontrastu potem pa dodaš še stres in tragedijo bum 4 meseci-vsak večer prejočem oceane preden zaspim, ocene so mi iz odličnih padle na celo negativne, odnehala sem z vsemi stvarmi, ki jih počnem v prostem času (dejansko prebrala sem samo eno knjigo) in spet se režem celo dobolj globoko, da ljudje opažajo, a koga briga? Ne. Vsi so preveč polni svojih problemov, da bi se ukvarjali z bolečino drugih in nikogar ne bo brigalo, če si samo osamljena oseba, ki se umika družbi in si nadene masko nasmeha, ko končno pridobiš stik s človekom.

Ampak jaz se še vedno umikam okolju-presenečenje ves čas sem prisotna in vse berem, amapk nebi rada še bolj uničevala že tako slabega vtisa, ki sem ga pustila za sabo.

Vsi, ki boste rekli, da zganjam dramo za katero pravim, da jo sovražim: Ja jo in moje misli so sebične, moji občutki nimajo smisla in grozna oseba sem, da bom tole objavila.

0
0

Draga Camm,
Niti slucajno nisi slaba oseba ce izpoves svoje probleme… Ce ti v tvojem zivljenju nihce ni pripravljen pomagati… 1 mogoce se ti tako samo zdi in ne opazis ljudi, ki jim je zares mar zate?
2 navsezadnje smo zate tukaj pilovci❤ veliko ljudi tu je pripravljeno pomagati kolikor se da in stojimi si ob strani ceprav se v zivo niti ne poznamo… Tvoje misli pa ze niso sebicne… Verjemi mi vem kako se pocutis a vseeno so to problemi v tvojem zivljenju zato SO pomembni… Mislim, da je cisto v redu da si to objavila saj ti kot sem ze rekla pilovci lahko pomagamo in stojimo ob strani in nikar ne misli da si grozna oseba le zato ker izpoves svoje obcutke…

0
0

Pri meni je bilo podobno.
Zgodba je dobila največ dva komentarja pa še to takšna enobesedna.
Sicer sem jaz nehala iz drugega razloga. Ampak to zdaj ni pomembno.
Bistvo je, da sem, tudi jaz, ko sem nehala pisat in to povedala, dobila veliko komentarjev naj nadaljujem.
Tisti so dejansko bili dolgi.
Res je, da je nepravično, da nekateri preberejo zgodbe in ne komentirajo, ko pa jo napišejo sami pa pričakujejo milijon pozitivnih komentarjev.
Nekateri se zelo trudijo/trudimo za to in nima smisla, če nas nihče ne pohvali ali pa skritizira (jaz osebno imam raje, da mi ljudje napišejo slabe stvari o zgodbi, da jih lahko popravim in je potem zgodba boljša).
Ko smo pa že pri komentarjih se mi zdi neumno, da jih nekateri dajejo sami sebi. Ampak dobro pustimo zdaj to. Nekoč bodo dojeli, da sebi s tem ne koristijo.
In Shelly, jaz sem se počutila enako.
Meni sicer niso drugi govorili, da sem nesposobna ampak sem se sama prepričala v to.
In ali se še komu dogaja, da gre prebrat svojo zgodbo in se mu ne zdi tako dobra kot druge. Ali pa, da opazi napake tam kjer jih ni in da se mu zgodba nasplošno ne zdi zanimiva?
Če se še komu to dogaja mi lahko pove, ker nazadnje, ko sem brala Ime mi je Mack sem imela občutek kot, da je to največja bedarija na svetu (sicer je res ampak ne bomo zdaj o tem).

0
0

Enakoo sem pocutim ko berem svoje zgodbe! Hvala ti da me razumeš❤

0
0

Moje mnenje že veš.

Prikazujem 11 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*