0
0

“Na kavi,” sem odvrnila.
Z roko si je šel med lase.
“Hotel sem te že iti iskati,” je dejal. Pomignil mi je, da naj vstopim v sobo. Poslušno sem šla naprej in počakala, da je zaprl vrata za nama in se obrnil proti meni. “Torej? Kje si bila, prekleto! Mislil sem, da …”
“Da sem pobegnila?” sem ga prekinila z vprašanjem.
Nejevoljno me je premeril.
“Kaj pa misliš, da sem si mislil, ko sem videl, da te ni tukaj?” me je nejevoljno vprašal. “Seveda sem pomislil, da si odšla.”
Zavila sem z očmi.
“Preslabo me poznaš, Ian,” sem pripomnila.
Stopil je k meni.
“In najhuje je, da nimam niti tvoje telefonske številke, da bi te poklical,” je dodal. Zasmejala sem se.
“Lahko bi vprašal zanjo, kajne?” sem nasmejano dejala. Ian me je v naslednjem trenutku prijel in čez sekundo sem čutila ustnice na svojih. Oklenil se me je in privil k sebi. Njegove ustnice so se grobo pričele sprehajati po mojih. Prepustila sem se, čeprav pri tem nisem pozabila najinega dogovora, da bo počakal.
“Ian,” sem zasopla.
“Da mi nikoli več ne izgineš iz postelje,” je dejal in se ponovno polastil mojih ustnic. Z jezikom je razprl moja usta in poiskal moj jezik. Zastokala sem v navalu strasti in spustila torbico. Oklenila sem se ga okoli vratu. Uživala sem v poljubu. Želela sem si, da se nikoli ne bi končal. Da se nikoli ne bi odmaknil proč od mene.
Pa vendar se je. Počasi me je spustil iz objema. Nisem želela, da se odmakne. Zastokala sem in se naslonila na njegove prsi. Slišala sem bitje njegovega srca, ki me je prevzelo, nato pa dvignila pogled in poiskala njegove svetle oči.
“Ian?”
“Ne pokvari tega,” je šepnil. “Prosim. Ne mi sedaj o tem, kaj smem in kaj ne. Prosim te, Alina, samo tiho bodi.”
Hotela sem že nekaj pripomniti, ko me je ponovno prijel in poljubil. Skoraj stopila sem se v njegovih rokah. Potrebovala sem trenutek, da sem se ponovno vklopila. Pa vendar me je znal spraviti na rob in še dlje že z nekaj dotiki.
Z rokami je pričel slačiti mojo majico. Ko sem začutila njegov dotik na goli koži, sem se prisilila, da sem se odmaknila.
“Ne, Ian,” sem ga zavrnila s hrepenenjem v glasu. Bila sem na pragu odločitve, da se prepustim. Potem pa se je oglasil zdrav razum. Nisem smela popustiti. Nisem. Dejstvo je bilo, da sem hotela biti zapeljala z njegove strani… Po drugi strani pa sem vedela, da me bo slednje spravilo v pogubo. In nisem hotela biti v tej pogubi.
“Zakaj?” je zamrmral.
“Te moram opominjati na najin dogovor?” sem vprašala.
Premeril me je s svojimi modrimi očmi, nato pa globoko zavzdihnil in se odmaknil proč od mene. Vedela sem, da ne smem narediti nobenega koraka naprej. Trdno sem bila odločena, da se bom držala najinega dogovora.
“Prav. Potem pa se preobleči, da greva na ogled vinogradov,” je dejal. Obrnil se je in odšel do vrat. Ozrl se je k meni. “Počakal te bom v jedilnici.”
Užaljen je bil. Odločila sem se, da ne bom pregrevala starih zadev, in pokimala. Ian me je še zadnjič ošinil s pogledom, nato pa odšel ven. Ko so se zaprla vrata za njim, sem se sesedla na posteljo. Zame je bilo vse to preveč.

IAN

Ženska me je dobesedno spravljala ob pamet. Čeprav sem imel nekaj pomislekov glede nje, se je sedaj vse spremenilo. Tako sem si želel, da bi jo spravil v svojo posteljo in bilo mi je žal, da sem pristal na presneti dogovor. Nisem pa imel izbire, saj v nasprotnem primeru bi se lahko še premislila. Zahtevala je nekaj, kar ji nisem mogel ponuditi kar tako. Moral sem jo spoznati in … Biti pripravljen spregledati nekaj njenih napak.
Ko sem stopil v jedilnico, sem bil trdno odločen, da jo bom v dveh tednih spravil pod sabo. Sam sebe nisem prepoznal, ko sem se je dotaknil. Najraje bi jo divje slekel in … Globoko sem vdahnil in se poskušal pomiriti.
Čez petnajst minut, ko sem pil kavo, je prišla. Na sebi je imela elegantno sivo obleko z rokavi, ki so segali do njenih komolcev, okoli pasu je imela tanek pas, ki je poudaril njeno postavo. Rjave lase, ki so ji segale do sredine hrbta je imela spuščene. Potlačil sem stok, ki mi je silil iz ust, saj sem si predstavljal, kako bi ji to obleko slačil s telesa.
“Saj me nisi dolgo čakal, kajne?” je nedolžno vprašala.
Uperil sem pogled vanjo.
“Ne,” sem naredil požirek kave, nato pa skodelico položil nazaj na mizo. “Nisem. Če bi te čakal še petnajst minut, bi te prišel iskati.”
Zadovoljno sem opazoval, kako ji je rdečica silila v lica. Naj trpi, kot sem jaz trpel. Saj sem se že zdavnaj odločil, da ji bom dal priložnost. Vendar za svojo odločitev ji bom povedal šele, ko bom spal z njo. Nič prej.
“Si jedel?” me je nekoliko boječe vprašala.
“Tebe sem čakal,” sem skomignil z rameni. Pomignil sem natakarju, ki je nemudoma stopil naprej in naročil zajtrk.
Nekaj minut sva sedela v tišini.
“Napisala si nekaj knjig, če se ne motim?” sem prekinil napeto tišino.
“Ja,” je odvrnila.
“Delaš na kakšni novi?”

0
0

Nadaljuj.

0
0

Super je. Komaj čakam naslednji del 🙂

0
0

Nadaljuj

0
0

Nadaljuj

0
0

Nadaljuj!

0
0

Plisssss nadaljuj!

0
0

Čimprej nadaljuj!

0
0

Nadaljujjjjjj!

0
0

Nadaljuj prosiiimmm danes.

0
0

Nadaljuj!

Prikazujem 10 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*