0
0

Opazil sem, kako je ponovno zardela in počasi pokimala. Za hip sem se spraševal, zakaj ji je bilo tako neugodno, nato pa slednje potisnil na stran. Ni bilo pomembno. Pomembno je bilo le, da sem se pogovarjal z njo in ji dal vedeti, da mi ni pomembno le to, da je ženska lepa, ampak da ima tudi nekaj drugega, kar me pritegne.
“Ja, delam na novi,” je končno zamrmrala.
“Super. Verjetno bom tudi to prebral,” sem pripomnil.
Zmedeno je dvignila pogled proti meni. Očitno ni pričakovala, da bom prebral njene knjige. Pa sem jih, saj sem v knjigi iskal delček njene osebnosti. Da bi razumel, kdo je. Da bi razumel njene misli in razmišljanja.
“Si prebral prejšnje?” je počasi vprašala.
“Ja,” sem pritrdil.
Opazil sem, kako je otrpnila. Torej jo je strah, kaj si bom mislil o njej, sem zadovoljno pomislil in se nasmehnil sam pri sebi.
“In … Kaj si misliš o njih?” je postavila oklevajoče vprašanje. Dvignila je svoje oči proti meni. V njih se je risal strah, ki si ga nisem znal razložiti.
“Precej zanimive so bile glede na to, da sem mimogrede izvedel o tvoji nedolžnosti,” sem iskreno odgovoril na njeno vprašanje. Ni mi bilo do laganja. Ne. Raje sem ji povedal resnico. Nisem se nameraval sprenevedati in jo vleči za nos. Nenazadnje je bila ženska, ki sem jo nameraval zapeljati v vsakem primeru.
“Mhm, hvala,” je zamrmrala.
Ponovno sem se sam pri sebi nasmehnil. Vedel sem, da mi bo prej ali slej podlegla. Prej ali slej bo moja in takrat bom jaz tisti, ki jo bo spravljal ob pamet.

ALINA

Ian me je presenetil. Nisem pričakovala pozitivnega mnenja glede svojih romanov. Kljub temu pa mi je postalo toplo pri srcu ob misli, da jih je prebral. Če bi le vedel, da … da sem napisala zgodbo o njem, bi me najbrž izbrisal iz svojega življenja.
Po zajtrku sva se odpravila na ogled vinogradov. Odpeljala sva se s taksijem. Sedela sem poleg njega in se spraševala, kaj me še čaka. Bil je začetek dopusta in imela sem občutek, da se bo prej ali slej vse spremenilo v pekel. Nisem želela, da bi me odrival od sebe, vendar sem bila jaz tista, ki je jasno začrtala linijo med nama.
Vinograd je bil čudovit. Opazovala sem ljudi, ki so ga obrezovali in se pripravljali na jesensko trgatev. Počasi sem stopala ob Ianu, ki se je pogovarjal z vodjo vinograda. Nehote sem se dotikala njegove roke, ko sem medlo poslušala njun pogovor.
“Bi lahko vam in vaši prijateljici ponudil lansko vino?” je nenadoma vprašal, ko sva se ustavila pred majhno kočo, ki je bila na koncu vinograda.
“Lahko,” je pristal Ian.
Čeprav nisem dobro prenašala alkohola, sem sprejela kozarec vina, ki mi ga je ponudil moški. Naredila sem požirek. Kot nepoznavalki se mi je zdel naravnost odličen. Pravzaprav je bilo najboljše vino, kar sem jih kdaj poskusila.
“Odlično je,” sem rekla.
Ian me je premeril s svojimi modrimi očmi. Med nama je bilo nekaj neizgovorjenega, nekaj kar si nisem mogla pojasniti.
“Res je,” mi je pritrdil. Pogledal je vodjo vinograda, ki je zapiral buteljko. “Rad bi vzel dva litra, če bi šlo.”
“Vam dostavimo v hotel?” je vprašal.
“Ja,” je prikimal.
Pustil naju je sama, Ian pa se je ozrl k meni in mi ponudil roko. Sprejela sem jo in srknila še en požirek vina.
“Bi se sprehodila?” mi je postavil vprašanje. Ozrla sem se naokoli, nato pa prikimala. Čeprav nisem imela primerne obutve, me je misel, da bi se sprehodila med vinogradi, vznemirjala. Sploh pa … Bila sem z Ianom. Kar je bilo najbolj pomembno, kajne?
“Ja,” sem pritrdila.
Občutek, da sem pravkar pristala na nekaj novega, se je naselil, ko sva počasi stopala med vinogradih in se sproščeno pogovarjala drug z drugim.

0
0

Nadaljuj. Ponavadi pišeš daljše dele.

0
0

Nadaljuj

0
0

Nadaljuj:-D

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*