0
0

Živjo! Imam starejšo sestro ki ima že 10 let “težave”. Ima anoreksijo in bulimijo. Vse kar poje takoj izbruha, in wc za te zadeve uporabi tudi 7x dnevno. Ima dobrih 40 kg, visoka pa je 166cm. Grozno mi je!Vem da lahko vsak čas umre, ampak mi ne spravlja ob pamet le to.Grozno mi je, ker poje vso hrano v hiši in potem ne prizna in se nam vsem 24/7 laže v obraz. Poleg tega me v šoli zaradi nje zafrkavajo (sem še v osnovni šoli). Pravijo da je moja sestra okostnjak, in me sprašujejo ali ima raka in podobne stvari. Grozno mi je, kaj naj storim? Prosim pomagajte, nočem je zgubit!

0
0

Hojla. To je zelo grozna stvar. Povej ji da lahko gre v bolnico tudi za vec mesecev skupaj in da vas sploh ne bo mogla videt. Ce je ne mores nikakor prepricati, povej nujno starsem da bodo na tekocem in ce bo kdaj recimo padla v nezavest da bodo vedeli zakaj ker jo bodo hitreje resili kot ce ne bo nihce vedel kaj ji je.

0
0

Hojla. To je zelo grozna stvar. Povej ji da lahko gre v bolnico tudi za vec mesecev skupaj in da vas sploh ne bo mogla videt. Ce je ne mores nikakor prepricati, povej nujno starsem da bodo na tekocem in ce bo kdaj recimo padla v nezavest da bodo vedeli zakaj ker jo bodo hitreje resili kot ce ne bo nihce vedel kaj ji je.

0
0

Hvala vam <3

0
0

Tudi moja sošolka trpi za anoreksijo. Zgleda mrtva. S prva mi je bilo hudo. Res jo imam rada, ampak včasih preprosto ne z držiš. Kadar ne pride do krize, še nekako gre. Nekaj mesecev je bila v bolnici, zdaj obiskuje psihologa. Pomaga, vendar je najpomembnejše, da se za zdravljenje odloči sama, lahko ji le priporočaš. Razlog seveda ni v hrani, v vseh primerih s katerimi sem se srecala, ki jih ni malo, je bil vzrok v družini in skoraj nemogoče ga je bilo odstraniti. Šlo je za samopotrjevanje, iskanje ljubezni in obcutka pripadnosti ali za potrebo po nadzoru.

Pomembno je, da ji daš vedeti, da jo imaš rada in da ti ni vseeno za njeno zdravje. Priporočam ti, da se v hrano in zunanje težave ne vtikajes, ker s tem uničujes sebe, njej pa ne pomagaš. Sama sem ji celo leto pri vsakem skupnem obroku pridigala, rezultat pa je bilo samo poslabsanje moje samozavesti, zacela sem se tudi sama obremenjevati s postavo, postajala vse bolj izcrpana. Za sošolce se ne sekiraj, ukvarjaj se s tistimi, ki te polnijo.

Upam, da najdeš rešitev. S sestro se lahko pogovoris. Ker je polnoletna, bo po vseh verjetnosti lažje sodelovala in popravljala vzrok za bolezen. Najprej si mora priznati in želeti spet normalno zaživeti.

0
0

Hei!

Jaz, če bi bila na tvojem mestu bi sestro povprašala o tem in ji svetovala, da se pogovori z mamo in kasneje z psihologom. Moja sošolka je tudi imela težave s tem, zato se je pogovorila z mamo in psihologom, začela se je spet redit ampak useno se po tem takem zelo težko zredila… Potrebno je potrpljenje =)

0
0

Slišali smo že podobne zgodbe. Zelo … Zelo težko je to. Neke osebe pač ne moreš prisiliti, da sprejme zdravljenje. In to, da ga ne, nikakor ni tvoja krivda. Sestra se je očitno izgubila v samouničevalnih navadah, ki so izvorno nekakšen klic na pomoč. Čeprav je njeno obnašanje naporno in boleče, se v njej skriva nekdo, ki ga zelo boli.

Kako pristopiti k tako ranjenemu in … obupanemu človeku je neverjetno težko vprašanje. Strinjamo se s Saro, da je pomembna strokovna pomoč. Prav možno je, da prvi strokovnjak s sestro ne najde skupnega jezika. Poskušajte. Bo pa drugi ali tretji. Seveda morate dati sestri vedeti, da … jo imate radi tudi vi. Glede zafrkavanja se pa sploh ne obremenjuj! Je bedno, ampak prioriteta je, da si tvoja družina opomore in da se sestrino zdravje izboljša.

0
0

SARA, vsi v moji družini vedo, ampak je polnoletna in gre lahko na zdravljenje le po lastni volji, to pa ji itak ni všeč :(.

0
0

Hei svetujm ti da poves kakšni odrasli osebi ker sama ji res ne boš mogla pomagat to je bolezen s katero se morajo ukvarjati strokovnjaki psihiatri

Prikazujem 8 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*