Odgovorjeno
0
0

To ni zgodba! To je opis mojega problema, upam da me razumete. Prosim, prosim, da mi poveste kako naj preživim take dne, ko se moja starša prepirata.

Včasih ga slišiš. Njegov globok glas odmeca med stenami vašega doma. Obup pomešan z norostjo in kančkom jeze pa neizprosnost ta glas, ki izraža misli. Misli, ki se ne umaknejo, ki ne dovolijo drugačnega mnenja. Slišiš ga, njega in pridušen glas osebe, ki mu odgovarja. Glas postaja vse glasnejši in glasnejši, že prej ogušejoč zvok je zdaj neznosen. Razpara ti dušo in izpodrine upanke, ki je do tedaj tlelo v tvojem vročem srcu. Ko zaslišiš svoje ime, lahko le potiho upaš, da te ne prebudi, da te ne zaplete. Vgasneš luč, se zaviješ v rjuho na tvoji postelji potem pa z rokama pritisnseš na ušesa. Močno zatisneš oči a podobe ne izginejo. Še vedno slišiš vsako izrečeno besedo, čutiš vsak oster nož, ki se prebija do tvoje zavesti. Zdaj pa v temi vidiš podobo svojih staršev oče se vzpenja nad mamo, ona kot otrok stisnjena k steni, solze v njenih očeh. Šele zdaj vidiš nekaj, vidiš kako po tem jeznem obrazu tvojega očeta, polzi najnanjša a najbolj bridka solza od vseh. Zdaj jokate vsi trije in veš da v sosednji sobi joka tvoja sestra in v sobi v drugem nadstropju se tvoj bratec obrača v postelji in zatiska oči. Zdaj moliš k bogu za katerega ne veš če obstaja. Moliš k sili v katero ne verjameš. V glavi pišeš zgodbo, o srečni družini, ker ne veš kako popraviti resnico. Ko se zgodba konča in zaključiš z in živeli so srečno do konca svojih dni. Takrat ga zaslišiš, tisti znani glas. Zaslišiš grom tvoje domišlije in upaš, da bo nevihte v tvoji glavi čim prej konec. Čakaš da bo dež ponehal a dočakaš točo in snežni vihar. Slišiš težke, besne korake, ki zatresejo svet in ustrašiš se da je potres. Tema ki te obkroža je zdaj temnejša tot pred minuto in zdaj te je strah in želiš prižgati luč a te je preveč strah da bi se premaknil. Vidiš luč ki se prižge v daljavi in osebo, ki se ti hitro približuje. Te roke poznaš tako dobro, in spomniš se vseh objemov, ko si bil majhen. Spomniš se kako si nekoč zaspal v njegovem naročju. Pa vendar veš, da bi te lahko med vsakim objemom strl in te z lahkoto prebudil. Zdaj se lrebudiš in zaslišiš svoje ime. Zdaj je to pobuda. Pravi zbudi se. Pravi, da si v težavah. In roke se ti začnejo tresti tvoja krinka pade in on vidi, da si popolnoma buden. Veš da mu moraš slediti po stopnicah in po hodniku. Veš da se moraš postaviti predenj in ko stojiš tam v kotu svojega očesa vidiš svojo objokani in vendar neizprosno mamo. Veš da oba delata napake, da to sestavljata na vse načine ki vodijo do kaosa in veš da sta spregledala edino pravo pot do rešitve. Tako vstaneš in čutiš kako se tvoje noge trezejo pod tvojo težo. In veš da boš tako pustila sestri spati in bratcu…

Pomagajte, prosim. Ali se bosta ločila? Ali se to dogaja tudi pri vas?

Najboljši odgovor
0
0

Ljuba,Art5mis!

Poskusi se s starši pogovoriti o tem,da je najbolje,da gresta narazen.Vem,da je tako zelo težko,vendar starša v prepiru na žalost ne moreta živeti in to se na žalost zelo velikokrat dogaja v življenju.Morala bi imeti čarobno palico,da bi se starša nehala prepirati.Si pa zelo samozavestna punca in očitno tudi po naravi dobra punca,si prava pisateljica in nekoč lahko napišeš odlično knjigo,seveda ti pa želim vso srečo.:)

Najboljši odgovor
0
0

Huh, tole je pa zelo poetično opisano. Težko presodimo, kaj se bo zgodilo, so pa divji in glasni prepiri ponavadi slab znak za razmerje. Ne znamo presoditi, kako intenzivne in pogoste so težave pri vas doma, ampak če so precej, je morda ločitev celo boljša rešitev od nenehnih prepirov.

Kako preživeti dneve, ko se prepirata? To so res težke stvari. Lahko poskusiš vse preslišati, početi kaj drugega, se dobiti s prijatelji … Nekako moraš preživeti čas, a jasno je, da karkoli boš počela, ti bo še vedno težko ob vedenju, da se prepirata. Lepo bi bilo, če s prepiri prenehata, a tega ne moreš doseči ti, to je njuna in samo njuna stvar.

Najboljši odgovor
0
0

Art3emis, prvo, to si napisala kot prava pisateljica! Sočustvujem s tabo a ne vem, kako pomagati. Verjetno se bosta starša ločila, kar je po svoje morda boljše. Nikar ne skrbi, če zdaj ni vse rožnato, pa še bo. Ostani močna, mogoče pa lahko ti kaj popraviš. Veš, pogovor ni odveč. #besrong #always

0
0

Hvala vsem, ki ste odgovorili na moj probrem. Zdajle sem se vrnila k temu vprašanju, da napišem, da sem v redu in da so se razmere v moji družini izboljšale od takrat, ko sem to napisala se moja starša ne prepirata več. Stvari so se neverjetno dobro iztekle. Res ne vem kako, ampak tako mirno, kot je zadnja dva tedna, v naši hiši ni bilo že nekaj let. Hvala za podporo.

Art3mis

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*