0
0

Ali kdo ve zakaj se naredi herpes in kako ga najhitreje preprečiti?

0
0

Jaz sem se ukužila in je res tečno. Drugače pa moraš pazit na higijeno ust in kozarcev. Ko ga že imaš pa v lekarni kupiš mazilo ki ga posuši v 1 dnevu. Je pa res da virusa ko ga enkrat imaš ne moreš več odstraniti.

0
0

Hvala za odgovor oziroma za kopiranje teksta v katerem si lahko preberem. HVALA

0
0

Hêrpes ali herpes simpleks je skupina bolezni, ki jih povzročajo določeni herpesvirusi (virus herpesa simpleksa[1]) in ki se na koži ter vidnih sluznicah kažejo kot skupine mehurčkov, se spontano pozdravijo, vendar pogosto ponavljajo.[2] Različne vrte herpesa razvrščamo glede na del telesa, kjer se bolezen pojavi. Labialni (ustnični) herpes prizadene ustnice oziroma predel okoli njih. Pojavijo se lahko značilni mehurčki v skupinah na ustnici,[3][4] lahko pa je prizadeta tudi sluznica v ustih (orolabialni herpes).[2] Genitalni herpes pogosto ne povzroči simptomov, lahko pa se na spolovilu pojavijo mehurčki v obliki majhnih razjed. Okužba lahko prizadene tudi roženico (kornealni herpes)[5] ali pa pride celo do razsejane okužbe po vsem telesu (generalizirani herpes).[2] Virus herpesa simpleksa lahko povzroči tudi encefalitis (vnetje možganovine).[6]

Herpetični mehurčki navadno izzvenijo v dveh do štirih tednih.Pred pojavom mehurčkov se lahko v prizadetem predelu pojavi občutek ščemenja ali zbadanja. Herpes se pojavlja v zagonih in med njimi so obdobja, ko okuženi nima nikakršnih simptomov. Prvi zagon bolezni poteka običajno v hujši obliki in spremljajo ga lahko tudi vročina, bolečine v mišicah, otečene bezgavke in glavobol. Sčasoma zagoni bolezni postajajo praviloma redkejši in manj intenzivni.[1]

Obstajata dva tipa virusov herpesa simpleksa, tip 1 (HSV-1) in tip 2 (HSV-2).[1] HSV-1 pogosteje povzroča labialni herpes, medtem ko HSV-2 genitalnega.[3] Prenaša se z neposrednim stikom z bolnikovimi telesnimi tekočinami ali herpetičnimi spremembami na koži ali sluznicah. Do prenosa okužbe lahko pride tudi takrat, ko okuženi nima simptomov. Genitalni herpes spada med spolno prenosljive bolezni, med porodom pa se lahko okužba prenese tudi na otroka.[1]

Po okužbi z virusom herpesa simpleksa se le-ta prenese z mesta okužbe po senzoričnih živcih do teles živčnih celic, kjer vztraja vse življenje.[3] Do ponovnega zagona bolezni oziroma ponovne aktivacije latentnega virusa lahko pride pri oslabitvi imunskega sistema, stresu ali izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom.[3][7] Labialni in genitalni herpes praviloma diagnosticirajo na osnovi prisotnih simptomov,[3] diagnoza pa se lahko potrdi laboratorijsko s kultivacijo virusa ali detekcijo virusne DNK v tekočini herpetičnih mehurčkov. Dokaz protiteles v krvi potrdi preteklo okužbo, vendar pa je izvid pri sveži okužbi negativen.[1]

Uporaba kondoma med spolnim odnosom lahko zmanjša tveganje za okužbo z genitalnim herpesom. Vsakodnevna uporaba protivirusnih zdravil pri okuženem posamezniku lahko zmanjša tveganje za prenos okužbe na druge ljudi. Cepivo ne obstaja, prav tako pa ne obstaja zdravilo, ki bi okužbo povsem pozdravilo.[1] Paracetamol in lidokain za topično uporabo lahko pomagata ublažiti simptome.[3] Zdravljenje s protivirusnimi zdravili, kot sta aciklovir in valaciklovir, lahko olajša simptome med zagonom bolezni.[1][3]

V svetovnem merilu je razširjenost okužbe z virusom herpesa simpleksa (kateregakoli od obeh tipov) med 60 in 90 %.[8]S HSV-1 se običajno okužijo že otroci,[1] pogostnost okužbe med populacijo pa s starostjo raste.[8] Pogostnost okužne s HSV-1 je v populaciji z nižjim socioekonomskim statusom med 70 % in 80 %, v populaciji z višjim socioekonomskim statusom pa med 40 % in 60 %.[8] Po oceni za leto 2003 je bilo s HSV-2 v svetu okuženih 16 % prebivalstva, z višjo pogostnostjo pri ženskah in prebivalcih držav v razvoju.[9] Večina ljudi, okuženih s HSV-2, se svoje okužbe ne zaveda.[1]Herpes povzročajo herpsevirusi simpleks, ki jih razvrščajo v dva tipa; virus herpesa simpleksa tipa 1 (HSV-1) povzroča predvsem herpes v ustih, žrelu, na obrazu, očeh in osrednjem živčevju, medtem ko je virus herpesa simpleksa tipa 2 (HSV-2) povečini odgovoren za okužbe anogenitalnega predela. Vendar pa ne gre za strogo povezavo in kateri koli od obeh tipov virusa lahko povzroči okužbo katerega koli predela telesa.[8]Virus herpesa simpleksa lahko povzroči različne klinično izražene bolezni. Pogosto okužba zajame kožo ali sluznice, zlasti v predelu ust in obraza (orofacialni herpes), spolovil (genitalni herpes) ali pa kože prstov rok (herpetični paranicij). DO hujših oblik okužbe pride, če okužba zajame in prizadene oko (herpetični keratinitis) ali osrednje živčevje (herpetični encefalitis). Za hujše zaplete ob okužbi z virusi herpesa simpleksa so dovzetni posamezniki s še nerazvitim ali zavrtim imunskim sistemom, na primer novorojenci, bolniki po presaditvi organov in bolniki z aidsom. Opisali so tudi povezavo med okužbo z virusom herpesa simpleksa in kognitivnimi težavami pri bipolarni motnji razpoloženja,[10] in alzheimerjevi bolezni, vendar v povezavi z genetsko dovzetnostjo.

Po okužbi z virusom herpesa simpleksa virus v telesu vselej vztraja vse življenje in ga imunski sistem ne more popolnoma odstraniti. Na mestu, kjer pride do primarne okužbe, virus vstopi v telo ter potuje po živčni celici do njenega perikariona ter v gangliju preide v latentno (skrito) stanje.[11] Organizem se na primarno okužbo odzove s proizvodnjo protiteles proti tipu virusa, ki je okužbo povzročil, kar preprečuje ponovno okužbo z istim tipom virusa na drugem predelu telesa. Tako pri bolnikih, ki so se okužili z labialnim herpesom, ki ga povzroča HSV-1, protitelesa po serokonverziji preprečujejo, da bi prišlo do dodatne okužbe s HSV-1 na primer v predelu spolovil. Protitelesa proti HSV-1 pa ne preprečijo dodatne okužbe s HSV-2, kaže pa, da zmanjšajo izraženost simptomov, če do okužbe pride.
Številni ljudje, ki so okuženi s HSV-2, ne razvijejo nikakršnih simptomov oziroma okužba pri njih poteka subklinično.[12]

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*