0
0

To je neka zgodba, ki sem jo napisala danes. Nadaljevala bi z njo če se strinjate. To ne pomeni, da je Posebno poletje končano. No ubistvu ta zgodba nima nič veze z mojo prejšnjo zgodbo. Če vam je všeč, bom z njo nadaljevala. Res prooosiiiim, da komentirajte, ker brez komentarjev ne morem nič. Nevem če je ljudem všeč ali ne… Nevem kako naj kaj izboljšam… Povejte mi mnenja ker to res pomeni. Upam, da vam bo všeč in uživajte še v preostanku počitnic. Pa ful bi blo zakon če bi napisali kakšne teorije kaj se bo zgodilo.

“Resnica ali izziv?” je vprašala.
“Resnica.”
“Kaj je tvoja največja skrivnost.” Ob tem vprašanju sem se zasmejala.
“Saj že vse veste.”
V krogu smo sedele štiri prijateljice. Nasproti mene je sedela Primrose in me pričakujoče gledala. Vedela je, da jim nisem povedala vsega. A tudi sama ni bila tako nedolžna. O njej sem vedela nekaj, kar nihče drug ni. Skrivnost sem držala že leto dni in Primrose je to vedela.
“Daj no, vsi imamo skrivnosti.” me je dražila.
“Prav imaš, VSI.” grozeče sem jo pogledala in spustila je pogled.
“Oprostimo jo.” je odločno rekla.
“Kako pa to?” je vprašala Lyla.
“Ja, vse odgovorimo.” se je oglasila še Callie.
“Rekla sem, da jo oprostimo!” je jezno rekla Primrose. “Naslednja?”
“Jaz sprašujem Callie!” se je javila Lyla. “Resnica ali izziv?”
“Resnica.”
“Kdo je tvoj največji crush, ki si ga imela? Kdajkoli.”
Callie je zardela. “Evan Garcia…”
“Kaaaaaj?” Lyla se je smejala “Kdaj je bilo pa to?”
“E, lansko leto. Ampak zdaj mi sploh ni več všeč!”
“Torej ti je všeč nekdo drug.” je prepričano rekla Primrose.
“Ne, nihče mi ni všeč.” je Callie odločno zmajala z glavo, a videlo se je, da laže. Primrose je zazehala.
“Jaz se ne grem več. Dolgčas.”
“Ampak nisi še prišla na vrsto.” sem zanalašč ugovarjala. Ker ni hotela, da pride na vrsto. Ni hotela povedati resnico. Čeprav bi se z lahkoto zlagala. Dobra je v laganju.
“Kje je Elia?” je takoj spremenila temo.
“Ne more priti. Z družino so šli na neko predstavo. Sporočila mi je, da je ne bo.” je odgovorila Callie.
“Ne verjamem ji.” je rekla Primrose kot, da bi sprejela odločitev.
“Zaspana sem. A gremo spat?” je zazehala Lyla.
“Na sprehod po gozdu grem. Katera gre z mano?”
“Po gozdu? Ne, že ob misli na to me zmrazi.” se je zdrznila Callie.
“Jaz grem.” vstala sem.
“Upala sem, da boš to rekla.” se mi je nasmehnila Primrose.

0
0

Hvala Ginny. In ja tudi jaz mislim, da je boljša od Posebnega poletja. Ker po pravici povedano mi moja prejšnja zgodba ni všeč.

0
0

Ta zgodba je še boljša od Posebnega poletja. Zelo dobro si začela

0
0

Hvala ti! <3

0
0

Hej Shelly!
Dober začetek in mislim, da imaš kar dober stil pisanja. Nadaljuj tako. 🙂

0
0

Aw hvala ti Kyutie. Ful (ne najdem slovenske besede) sweet! <3

0
0

Wow. Ful mi je vsec tvoj nacin pisanja. Prosim, da nadaljujes tko…zdej <3

0
0

‘Ni hotela povedati resniCE’ Sori za napako.

Prikazujem 7 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*