0
0

S Primrose sva sedeli v njeni sobi in nekaj je tipkala po telefonu. Pred njeno posteljo je bil tv in prižgana je bila neka komedija. Na strešno okno je padal dež in jaz sem se pretvarjala , da gledam film. V resnici sem razmišljala o Primrosinem bratu, ki se je učil v sosednji sobi. Primrose je že stotič pogledala na stensko uro. Kazalci so kazali na osem. Vstala je s postelje in pograbila eno izmed svojih torbic. “Grem. Pridem nazaj čez dvajset minut. Ti glej film, z nekom sem zmenjena.” Namrščila sem se. Zakaj me je povabila, če je z nekom zmenjena? Ampak sem samo pokimala in se pretvarjala, da sem se spet posvetila filmu. Čez nekaj časa sem slišala kako so se zaprla vhodna vrata. Poskusila sem gledati film, a ga je bilo kmalu konec. Bilo je že več kot dvajset minut in ura je bila že skoraj devet. Ozrla sem se po okoli in opazila, da je Primrose pozabila telefon na nočni omarici. Malo sem se sprehajala po sobi in prelistala nekaj Primrosinih knjig. Dvomila sem da je katero od njih sploh prebrala. Ob deset čez devet je zazvonil Primrosin telefon. Bilo je sporočilo. Kaj pa naj bi naredila drugega kot ga odprla? Mogoče je bila ona z nekega drugega mobilca. Prižgala sem ga in odprla sporočilo. Vendar ni bila Primrose. Bil je Kyle.
‘Kje si?’ je napisal.
Kaj je Primrose počela z Lyllinim fantom? Ob devetih zvečer? Ali nista šla Lylla in Kyle kampirat? Hotela sem napisati, da je Primrose pustila telefon doma in, da sem to jaz, Kendall, a je prišlo novo sporočilo.
‘Aha, mislim, da te vidim.’
Odložila sem telefon. Vidiim kje?? Kje sta bila in zakaj? Vrgla sem se na posteljo in razmišljala. Vbistvu sploh nisem vedela kaj naj si mislim. Kyle in Primrose se nikoli nista kaj posebno družila… Vse je bilo tako čudno in ničesar nisem razumela. Nekje sredi vsega tega sem zaspala. Ne ravno za dolgo… Zbudila sem se nekaj čez drugo uro zjutraj. Pogledala sem okoli, Primrose še vedno ni bilo. Preverila sem njen telefon. Nobenih novih sporočil. Nato sem preverila svoj telefon. Isto. Bilo je čudno spati v njeni sobi sama in prepričana sem bila, da zdaj nikakor ne bom zaspala čeprav sem bila izmučena. Vstala sem in se odpravila čez hodnik do Taylorjeve sobe. Vrata so bila odprta in lahko sem ga videla kako je ležal na postelji in poslušal glasbo. Previdno sem vstopila in se odkašljala, da bi me opazil. Snel si je slušalke in me začudeno pogledal. “Primrose ni prišla nazaj.” sem potihem rekla. “Kam pa je šla?” Še vedno je bil videti začuden. Skomignila sem z rameni “Ne vem. Z nekom naj bi se dobila ampak ne vem s kom…” Zlagala sem se zato ker sem bila prepričana, da Primrose tega svojemu bratu nikoli ne bi povedala. Pa še jaz sem to skrivnost izvedela ponesreči, zato se mi je zdelo bolje, da jo zadržim zase. Na moje presenječenje se je Taylor nasmehnil. “Bo že prišla… To je že večkrat naredila ampak res ni lepo, da te je pustila samo. Sploh v njeni sobi…”
“Kako to misliš?”
“No, spati v tisti sobi je malo shrljivo se ti ne zdi?”
Pokimala sem. Popolnoma sem se strinjala ampak do zdaj sem mislila da se je samo meni tako zdelo.
“Bi rada ostala tu?” me je vprašal.
“No, lahko bi šla spat spodaj na kavč…” sem se izgovarjala, ko me je odločno prekinil:
“Ne. Kavč res ni udoben. Lahko ostaneš tu.”
Em, prav.” sem pokimala in nasmehnil se je. Videl je, da se obotavljam zato je še dodal: “Saj imam veliko posteljo, hah” pomaknil se je bolj k steni in se mi ponovno nasmehnil. Najprej sem se naslonila na rob postelje nato pa sem se počasi usedla zraven njega in se naslonila na blazino, ki je bila na ‘moji’ strani postelje. “Veš,” je rekel naenkrat “ti si mi od vseh Primrosinih prijateljic najbolj všeč.”
“Sem mislila, da je Ellia.” sem se začudila in on je odkimal.
“Ne. Vsaj ne zadnje čase.”
“Pa saj si njen fant…” sem mu nasprotovala.
“Mislim, da ne za dolgo.” Zavzdihnila sem. To je bilo čudno. Vedno sta se zdela tako vesel par. “Oprosti. Ne bom te več spraševala o tem…”
“Ne, saj je v redu. Mislim, da ti lahko zaupam.”
Z zadnjim stavkom se mi je začel približevati in ,ko sem videla kaj namerava storiti sem hitro rekla: “Kar spat bom šla.” Sunkovito sem se obrnila in si popravila blazino tako, da sem lahko ležala. Začutila sem kako se je odmaknil in čez mene stegnil roko, da je lahko odložil telefon in slušalke na nočno omarico. “Lahko noč.” je zašepetal. Nisem mu odgovorila in pretvarjala sem se, da sem že zaspala. Nisem sanjala. Ničesar. Ampak sem spala dolgo. Zdelo se je kot, da bi spala več dni. Zbudila sem se že ob sedmih in opazila Taylorjevo roko, ki me je objemala okoli pasu. Počasi sem jo odmaknila in vstala s postelje. Stekla sem po stopnicah, se obula in vzela svojo šolsko torbo. Vseeno mi je bilo če bom zgodnja, zato sem se odpravila proti šoli. Prišla sem do pol poti, ko sem zagledala Lyllo, ki mi je tekla nasproti. Ko je prišla do mene sem opazila, da ji po licih tečejo solze. Objela sem jo in ona ja zahlipala: “Kendall, Kyle ni…”

Iz mojih spominov me je prebudilo trkanje po vratih kopalnice. “Kendall?” je vprašal glas. Bil je Taylor.

Hvala za branje! Prosila bi za komentarje saj brez njih ne bom pisala naprej. Super bi bile kakšne teorije, kaj mislite, da se bo zgodilo. Pa tudi prosila bi za kaj več kot enobesedni komentar kot je nadaljuj. Prosim pojasnite kaj vam je všeč ali kaj vam ni. Hvala vam! Berite še naprej in uživajte!

0
0

Si prebrala igre lakote kajne? (Primrose)

0
0

Res zelo zanimiva zgodba, zelo nepredvidljiva, kul

0
0

Meni je ful vsec da je zanimivo pa skrivnostno pa pisi dalje plis pa ce lahko prosimmmmm objavi prejj

0
0

vse mi je vsec lepo si napisala in tud vsec mi e ker je dolg ni mi vsec da tok pocas pises al pa objavlas

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*