0
0

16.9.
Zgodaj zjutraj sem se zbudila. Vedela sem da gremo danes na morje. Bila sem vesela. Pozajtrkovala sem senvič s paršutom in kremnim namazom. Ko smo pojedli zajtrk smo začeli pakirati v avto. Samo jaz sem morala narediti nekaj senvičev za po poti. Vzela sem žemlje in jih prerezala na pol. V eno sem dala namaz in salamo. V enega pašteto in sir. In tako. Moji senviči so bili vedno zabavnejši del potovanja. Vsak je dobil enega ali dva nato pa je uganil kaj je v njem. Ko so bili senviči gotovi sem jih zavila v folijo in dala v hladilno torbo, kamer sem dala še Dve steklenici vode, nekaj jabolk in breskev. Potem sem odhitela v avot in ta je odrinil. Peljali smo se po cesti. Čez nekaj časa smo prispeli do meje, kjer smo pokazali svoje osebne izkaznice. Jaz sem
imela novo saj sem si jo naredila Junija. Na meji je policist pregledal osebne in nas hitro spustil mimo. Eno urni vožnji smo prišli do mostu. Čez nekaj časa smo se ustavili in malicali. Mojinsenviči so mi šli v slast. Vsem so bili prava poslastica. Očka je dobil tistega z pašteto, Mami z namazom in salamo, jaz z nutelo, Katarina tistega z marmelado in gorazd tistega z ribami. Po postanku smo se odpravili naprej. Prišli smo do apartmaja, ki ni bil veliko oddaljen od plaže. Avto smo parkirali v sence dešečih borov ter se zapodili v toplo vodo. Ura je bila dvanajst in odpravili smo se razpakirat. Mami je kuhala mi pa smo pospravljali. Jaz sem dobila posteljo v otrošk sobi, kjer je bila klima. Mami in oči pa sta šla v sosednjo sobo. Kmalu je bilo kosilo nared, stvari pa pospravljene. Ko smo pojedli smo šli spet na plažo. Tam smo plavali se špricari in skakali v vodo. Čez nekaj časa smo se odpravili spet domov. Zvečer smo odšli v mesto. Tam se je trlo ljudi.
Gledali smo nekega slikarja oziroma umetnika z spreji ki je ustvarjal neverjetne umetnine. Na stojnicah je bilo polno razne krame. Gorazd je kupil nekaj za Anabel. Nekakšen obesek. Sama šara pravim. Ustavili smo se v gostilni ter si izbrali večerjo. Jaz sem si naročila Lignje za sladico pa kepico čokoladnega sladoleda. Natakar je prinesel naša naročila, nato pa smo jedli. Kramljali smo o nezemljanih in vesolcih. Jaz sem bila mnenja da najbrž izven vesolja obstaja kako življenje,
toda da niso tako inteligentni kot je človek in da nočejo zavzeti zemlje. Vedno sem bila istega mnenja. Ob obali smo se sprehodili do apartmaja ter se umili in zaspali. To noč sem sanjala da sem na samotnem otoku ujeta z Vanjo in Oskarjem.
17.9.
Zgodaj zjutraj smo začeli pakirati kovčke. Ko je bilo vse nared smo odšli na plažo. Tam smo se kopali in potapljali. Igrali smonse kdo
nabere več školk in ostalih stvari. Zmagal je Gorazd, nato sem bila jaz nato pa Kristina. Ko je bila ura 12 smo se napotili v restavracijo na pico, in potem domov. Med vožnjonsem zaspala in se zbudila malo pred mejo. Ko smo prispelinsmo z skupnimi močmi pospravili prtljago. Ura je bila dve ravno prav da naredim nalogo in se učim za jutrišno poskusno kontrolno iz Slovenščine. Ob petih me je klicala Sanja. Želela je vedeti ali nemorem dočakati jutri, ko bodo prišli rezultati avdicije. Res nisem mogla čakati, zato sem šla danes spati takoj ko sem prebrala knjigo. To je bilo okoli devete ure.

0
0

Mislim Vikky a se ti je čist utrgal? To je Katarinin DNEVNIK, ne pa katarinine novice. Kaj tebe briga zakaj je to napisala. Glede teh sendvičov je pa res narobe napisan, sam halo počitnice so itak da se ne bo ubadala z slovnico.

0
0

Fuuuuuuul zanimivo!!!
Kr si tko dobra pisateljica a mi prosiim svetujes pri zgodbi “Popolno”življenje???
Hvala vnaprej
Sparky

0
0

Se strinjam z Vikky. Sicer pa tvoja zgodba postaja dolgočasna.

0
0

Wikky, joj, ti si res posrečena haha. Prou nasmejala si me. Ampak to je bilo pa res malo pregrobo napisano. Ne strinjam se povsem s tabo, no v nekaj stvareh pa se. Meni je zgodba prav všeč.

0
0

Popolnoma se strinjam z Vikky

0
0

Ti povem naprej vse kar me moti:
1. Kaj je senvič?
2. Kaj ljudi briga je vi žerete na poti na morje?
3. Dosti pravopisnih napak
4. Vsebina je kr neke
5. Prekratke povedi
6. Pa tam na začetku si napisala “peljali smo se po cesti”. Ma nemoj res. Po zraku ste se pelali.
7. Pa še negi si napisala, da ste prišlu do nekga mosta al neke. Zakaj si to omenla, če pa se potli ni nič več nanašalo na to temo?
8. Si kdaj razmišljala da bi uporabljala narekovaje?
9. Pa imena od ljudi mi niso glih všeč samo to je moj problem.

Drugače pa je še kr.

0
0

Izgleda kot poročilo o ekskurziji. Pa malo me je motilo, ko napišeš snviči, namesto senDviči. Drugače pa dobro. 🙂

0
0

U redu, samo: moje oko je uzrlo čudno napako. Reče se senDvič in ne senvič. Lepo piši naprej!

0
0

Super! Komaj čakam nov del!

Tvoja največja oboževalka!

Prikazujem 9 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*