0
0

oprostite, ker nisem pisala prej ampak sem na ful tekmovanj prijavljena in natečajev. In res nisem imela časa.

_________________________________________
Prav tako Mihove. Midva z Mihom sva se usedla na zadnje sedeže. Povedala sva pilotu od kje sva in on naju je prijazno odpeljal do letališča. Ko sva prišla do stopnic ki vodijo do vhoda na letališče, je doli stalo kup novinarjev. Tam sta bili tudi Barbara in Kora. Pa v daljavi sem videla mamo in celo očeta. Zraven niju pa je stala tudi neka majhna deklica. Takoj so naju obkrožili novinarji, ki so naju spraševali o nesreči. Ko sva se prebila mimo, je Miha stekel k tisti deklici in zavpil: ”Manca!! Kako sem te pogrešal.” To je bila njegova sestrica. ”Mama, oče, ali sanjam?” sem vprašala in ju objela. Oče je prvič bil zunaj popoldne. Miha in njegovo sestrico Manco smo odpeljali domov. Ko pa sem prišla do svoje hiše, me je čakalo 5 novinark. Starši so odšli v hio z mojimi stvarmi, jaz pa sem se posvetila vprašanjem. Spraševale so: ”Kako kaj turneja? Zakaj ste se odločili zapustiti? Kaj nameravate?” Takrat sem se spomnila razloga za hiter odhod. Nikotovo obnašanje in galerija. Vse sem razložila, sicer pa sem prekrila Miha in Nikota. Nastanila sem se v sobi. Vsa razveseljena je vanjo prikorakala Marta. ”Gospodična Ksoana, ne veš kako sem bila v skrbeh. S tvojo mamo sva spametovali tvojega očeta. In zakaj si prekinila turnejo?” Potapkala sem po sedežu zraven mene. Usedla se je in povedala sem ji vse, hkrati pa sem jo povabila na razstavo. Povedala je, da bo prišla in da bo prpričala tudi moja starša.

0
0

Ker me zanima 🙂 🙂

0
0

Ginny, sem deveti razred, ker sem letnik 2003, zakaj vprašaš?

0
0

Ful dobra. Aja, Street Girl kateri razred si ti?

0
0

Ta zgodba je super. The best

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*