0
0

Res se vam opravičujem ampak pisala sem obrazce za bralno značko in angleško bralno značko, učila sem se kemijo in čas je kar bežal. In imam nadaljevanje. Spisala sem ga v 5 minutah, zato se opravičujem za napake. Prosim, da mi komentirate in poveste svoje mnenje
________________________________________________
Začel se je zaačetek moje nočne more. Torbulenca. Zaprla sem oči. Močno sem se držala stola. ”Ksoana, sedaj lahko odpreš oči.” Bili smo nad oblaki. Nova pokrajina se je razkrivala pod nami. Nove dežele. Osupnila sem. 12 ur sva letela. Brez postanka. Zaspala sem. ”Ksoana, pristali smo, pridi.” Je rekel Niko in me rahlo potresel, da sem se zavedla, kot sem. Pred letalom so že bile najine stvari. Odpeljala sva jih do taxyja, ki je bil zelo, zelo blizu.Vsedla sem se noter. Turneja se je uradno začela. Kup novinarjev je čakalo pred hotelom. Niko je stopil iz avta in zasul ga je ta valj ljudi z mikrofoni. Ponudil mi je roko. Strah me je bilo. Ampak vedela sem, da mi Niko stoji ob strani ne glede na karkoli. Pol ure. Cele pol ure sva se prebijala mimo ljudi do vrat. Kako so sploh vedeli v katerem hotelu bova. Ampak vse je za nekaj dobro. Nastanila sva se v sobah. Mami sem obljubila, da bom v ločeni postelji. In zato so nama z Nikotom preuredili hotelsko sobo in dali notri dve enojni postelji. Če bi bilo po moje bi bilo drugače. Odločil se je preobleči majico. Slekel jo je kar pred mano. Nisem se mogla upreti, da ne bi gledala. Toliko trebušnih mišic še nisem videla. Bil je kot izklesan top model iz televizije. Ampak ni dolgo trajalo, saj si je že nadel kratko hoodie majico. Čeprav je bila jesen, je bilo zunaj toplo. Tudi jaz sem se sklenila preobleči. Iz svoje torbe sem potegnila kratke bele hlače in belo kratko majico, katera se konča 5 cm nad popkom. Ko sem prišla preoblečena iz kopalnice me je gledal z odprtimi očmi. Bila sem urejena. Osuplo je rekel: ”Poglej se ljubica. Si se pa uredila. Vsi mi bodo zavidali.” Nasmehnila sem se in stekla k njemu. Poljubila sem ga. To je bila sedaj že navada. Ko se je ta trenutek končal sem vprašala, kam morava iti. ”Čez pol ure imava nastop na odru v tem hotelu. Upam, da si pripravljena zablesteti.” Nasmehnila sem se. ”Katero pesem bova pa tokrat?” Iz žepa je potegnil list papirja. ”Napisal sem jo, ko si spala.” Vzela sem zmečkan list papirja v roke.
Kje bi zivela, ce bi lahko, , to vprasanje pa ni nikakor kar tako!
Najprej čas za premislek dajte nama, da ugotoviva, kaj v resnici si želiva..
V palači ziveti bi bilo lepo, a to ne bo slo tako lahko!
Potem pa morava se v misli potopiti In ugotoviti, kam zeliva se preseliti!
No pa jo imava, idejo krasno! Kjer želiva preživeti mi je zdaj še kako jasno!
V samem srcu bi bila, saj to bila bi prava pravljica!

Ta pesem je bila tako dobra. Le kje je dobil navdih. Kaj pa če je dobl navdih iz mojih sanj? Kaj veš? Važno je bilo, da se jo naučiva na pamet. Zapel jo je sam, da sem videla melodijo. Bila je umirjena, vendar te je popeljala na drug planet. Povedal mi je tudi da bom morala peti tudi kot solistka, tako kot v šoli. To me je malo plašilo, ampak sem vedela, da me bo Niko nekje gledal.

0
0

Res super. Nadaljuj

0
0

lepo nadaljuj

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*